Berem

Blogmas #9 in #10: O bralem seznamu in knjigi, ki me je navdušila

Živjo, dobrodošel v novi blogmas!

Končno je zapadlo malo snega (čeprav se je pri nas že skoraj stopil). Verjetno nisi opazil, ampak včeraj mi ni uspelo sestaviti objave – življenje pač – zato te danes čakata kar 2. Okej, malce pretiravam… v bistvu bom samo dve objavi združila.

Dan #9: Decembrski tbr

Najprej ti bom na hitro predstavila decembrski tbr (to be read seznam, oziroma po naše: to moram prebrati). Vem, vem, da je prva tretjina meseca skoraj za nami, ampak sem želela zraven še poslikati knjige… ki jih pa do danes še nisem prejela. Ene miljonkrat sem že omenila, da sem mood reader, kar pomeni, da berem glede na moje trenutno razpoloženje. Letošnje leto sem začela z mesečnim seznamom, ki je ustrezal predvsem izzivom v knjižnjem klubu, ampak sem ugotovila, da tako ne morem brati, čeprav obožujem sezname. Nato sem se odločila, da bom brala glede na trenutni navdih, ampak tudi to ni dolgo pilo vode, predvsem zato, ker nisem imela navdiha. In tako sem se odločila, da ostanem pri svojem ljubem seznamu, ampak ga naredim glede na trenutni navdih.

December je zame čas, ko berem predvsem knjige z decembrsko tematiko – pa naj bo to najbolj pocukrana romanca ali pa kakšna dobra fantazija. Res si dam duška, ker je to le en mesec na leto in če sem čisto iskrena mi prav paše brati bolj lahkotne, živahne knjige.

Prvo božično izbranko si zavrtiš tukaj.

Torej, v zadnjem mesecu v tem letu imam namen prebrati:

  • The Girls I’ve Been (Tess Sharpe). Za tole priznam, da se mi vleče že od decembra, končati pa jo želim za enega izmed bralnih izzivov pri bingu kriminalk.
  • The Twelve Dates of Christmas (Jenny Bayliss). Ta knjiga je mesečna izbranka pri knjižnjemu klubu.
  • A Cross – Country Christmas (Courtney Walsh). Samo tole bom rekla… lepa naslovnica.
  • The Secrets of Winterhouse (Ben Guterson). Gre za drugi del v trilogiji in ker me je prva knjiga tako navdušila sem komaj čakača, da se lotim še drugega (in tretjega) dela.

Ta mesec je bralni seznam nekoliko krajši, saj se decembra veliko dogaja in če sem čisto iskrena, ne bi celega preživela v knjigah. Bom pa verjetno posegla še po kakšni knjigi, čisto po navdihu.

Dan #10: Recenzija knjige Under the Whispering door (T. J. Klune)

Drugo božično izbranko najdeš tukaj.

Spomladi sem prebrala The House in the Cerulean Sea izpod peresna T. J. Kluna in bila, bilo rečeno, navdušena. Zato sem komaj čakala, da jeseni izzide njegova nova knjiga, ki nosi naslov Under The Whispering Door in o kateri bom pisala danes.

Foto: Nika (Vilin šepet)

O KNJIGI

V knjigi na začetku spoznamo Wallace – a Price – a, odvetnika, ki je partner v eni izmed odvetniških firm. Nima nobenega sočutja do sočloveka in ga niti ne zanima, kaj si drugi mislijo o njemu.  Mene je nekoliko spominjal na Scrooge – a iz Dickinsonove Božične pesmi. V drugem poglavju (in to ni kvarljivec!) Wallace umre in na lastnem pogrebu spozna Mei, dekle ki ima magične lastnosti in ga lahko vidi. Odpelje ga k mlademu Hugu, ki vodi majhno čajnico in pomaga dušam prečkati v onostranstvo. Ko Wallace prispe v nenavadno čajnico, vidi, da je to povsem drugačna stavba, kot jo je bil navajen. Na trenutke me je spominjala na Jazbino, dom od Weasleyev. Tam spozna tudi simpatičnega Nelsona, duha Hugotovega dedka in Apolla, psa, ki je prav tako duh. Wallace se kot nekdo, ki je celo življenje delal s podatki, težko sprijazni s smrtjo in nekaj časa celo zanika, da je resnično mrtev. Bolj, ko se zgodba odvija, bolj se tudi Wallace odpre in prvič v svojem življenju (vsaj posmrtnem) začne resnično živeti. Hkrati tudi uvidi, kaj je v življenju tisto kar je resnično pomembno.

MOJI VTISI O KNJIGI

Gledano iz dogajanja lahko rečem, da se zgodba odvija počasi. Ni hudih obratov, ki bi te pretresli, visi pa v zraku napesto zaradi t.i. Managerja, ki je Hugov šef in predstavlja neko kozmično bistvo, ki vlada v posmrtnem življenju. Vseeno je knjiga čudovito napisana, polna humorja in čudovitih metafor. Avtor je ponovno presenetil z zelo všečnimi junaki, ki ti kmalu prirastejo k srcu (da, tudi večno zateženi Wallace). Kaj naj rečem… tale knjižnji molj (to sem jaz) pač obožuje odličen razvoj glavnih junakov. Roman je na trenutke ganljiv in ni me sram priznati, da sem potočila kako solzico ali dve. Under The Whispering door je zame idealna kombinacija med humorjem in žalostjo, srečnimi in manj srečnimi trenutki.

ZA KONEC

Roman se dotika kar nekaj resnih tem – smrti na splošno, pa tudi samomora. Avtor je sam priznal, da je knjigo pisal v času, ko se je sam spopadal s smrtjo in to se odraža tudi v knjigi. Poleg tega je v zgodbo vključil tudi rastočo ljubezen med Hugom in Wallace – om, zaradi česar knjige proti koncu nisem mogla odložiti. In zaradi česar se je moje ledeno srce začelo taliti. Defenitivno je to knjiga, ki jo vsak bralec dojema drugače (mislim, saj katere pa ne?). Če povem drugače… vsak od nas se drugače spopada s težkimi izgubami in zato se takšna knjiga vsakega bralca dotakne drugače. Kar pa lahko rečem (in to trdim z zagotovostjo) je, da je ta roman kot grenko – sladki objem od vseh tistih, ki jih pogrešamo. Vsekakor priporočam v branje v kolikor je še nisi prebral.

Bodi udobno in imej čarobni december!

Pisarije

Blogmas #7: Bookish Naughty or Nice Tag

Počasi (po polžje) se bližamo koncu prvi polovici decembra in zakaj mora tako hitro teči čas? December pride vsako leto takooo počasi, mine pa nenormalno hitro. Mislim, saj v prvi polovici še nekako izgleda počasi, ampak v drugi pa mine v sekundi.

Foto: pexels

Ponovno živjo, božični prijatelj!

Danes že naslov sam po sebi pove, o čem bo tekla tipkovnica. Sem želela izbrati (Se domisliti) ustrezni prevod, ampak mi ni nič prikupnega padlo na pamet, zato sem pustila kar originalnega. Na hitro: preko različnih vprašanj, bova odkrila ali spadam v skupino pridnih ali porednih knjigoljubcev. Hm, verjetno bi bilo boljše tale vprašalnik narediti po Božiču,…*nervozni smeh* (saj veš, previdnost je lepa čednost – to sem si izmislila, čeprav zame kar velja).

Še preden nadaljuješ z objavo, klikni tukaj, da vidiš katera je današnja božična izbranka. Torej…

Dobila si ARC in nisi podala mnenja

Hm… nisem še dobila ARCa, vsaj ne da bi se spomnila. Kar je še dobro, ker se moj bralni seznam tudi brez tega povsem uspešno veča. Mimogrede, arc je kratica iz angleške besedne zveze advansed reading copy in v bistvu pomeni, da nekateri bralci (in blogerji) dobijo kopijo knjige še pred izidom.

Imaš manj kot 60 % povratnih ocen na Netgalleyu.

Sploh nisem na Netgalleyu (v zadregi priznam). Zaradi prvih dveh vprašanj, se sprašujem, kak knjižni bloger sploh sem. Ampak… na Netgalleyu sem bila morda 1 teden, preden sem si zbrisala profil. Ker, še enkrat, moj bralni seznam se tudi brez tega povsem fino veča. Mimogrede, če morda ne veš… Netgalley je platforma, kjer lahko dobiš v digitalni obliki knjige, ki še niso izšle.

Si ocenila knjigo na Goodreadsu in obljubila, da boš celo recenzijo napisala na blog (in potem nisi)

Uf… kriva. Na začetku sem pri vsaki prebrani knjigi na Goodreadus obljubljala razširjeno objavo na blogu, ki pa ni nikoli ugledala luč sveta. Enostavno preveč hitro prebiram knjige, da bi lahko sproti pisala mnenja. Tako da sem se odločila, da na blog vključim zgolj knjige, ki so mi bile všeč/so me navdušile.

Si naredila »uhelj« na stranici knjige.

Ne, pa saj nisem barbar! Okej, saj s tem ni nič narobe, ampak ponavadi delam knjigo kot s svetim bitjem in prav predstavljam si, kako javka in joče: »Nika, nekaj, cuka in boli me.« Saj drugače sem čisto normalna, hvala lepa.

Ponesreči si polila po knjigi.

Oja… in zaradi tega mi je še danes hudo. Ampak v mojem svetu spadata pitje čaja in branje skupaj in te nesreče je treba vzeti v zakup. Je pa teh nesreč manj odkar imam bralnik.

Nisi dokončala knjige v tem letu.

Res je. Če mi knjiga ne paše, jo rajši predčasno zaključim, kot da se z njo mučim. Kot zaprisežen bralec se izogibam bralnemu mrku (ki ga povzroči tudi nezanimiva knjiga po lastni oceni in me je letos vseeno dobil v kremlje) kot vampir česna.

Kupila si knjigo, ker je bila lepa in ne ker si jo želela prebrati.

Ne, ne kupujem knjig, če me pritegne vsebina (ker imam tudi brez tega prostorsko stisko). So me izkušnje z lepimi naslovnicami, ampak ne zanimivo vsebino, izučile. Knjige, ki jih kupim, tudi preberem… sledi kot prej.

Brala si v času, ko bi morala početi kaj drugega (na primer: se učiti/delati za šolo, oziroma faks)

Ja. In na tej točki niti nima smisla zanikati, ker me vsi domači dobro poznajo.

Si zgrešila svoj Goodreads cilj prebranih knjig.

Ne, predčasno sem ga dosegla. Zahvala gre pa predvsem knjižnjemu klubu in ostalih bralnim aktivnostim skozi leto. Če ga ne bi mogla doseči, bi si znižala cilj prebranih knjig. Ker rajši znižam pričakovanja, kot pa ne dokončam.

Sposodila si si knjigo in je nisi vrnila.

Ne, ker si knjige redko sposojam. Recimo, pred parimi dnevi sem si bila prvič po nevem koliko časa (parih let, verjetno) v knjižnici.

Nisi se držala prepovedi kupovanja knjig.

Te prepovedi si niti ne bom postavljala, ker vem, da se je ne bi držala.

Začela si pisati recenzijo in ker je nisi dokončala, si pozabila o čem se je šla knjiga.

Imam kar dober spomin, zato bi rekla, da ne? Je pa res, da se je že zgodilo, da sem pozabila napisati celozno recenzijo. Ker… življenje pač.

Pisala si po knjigi, ki si jo brala.

Ja, ampak z dovoljenjem. V sklopu knjižne verige sem jo lahko pisala v knjigo. Če pa izvzamem to, nisem še nikoli v nobeno knjigo pisala (razen v knjige za maturo, ampak spet, ker sem lahko).

Končala si knjigo in je nisi dodala na Goodreads.

Ne. Ker sem pač kontrol frik in moram imeti vse urejeno (tudi Goodreads), predvsem za to, da vidim, katere knjige sem že prebrala in kako sem jih ocenila.

Tako, prebila sva se do konca “zasliševanja”. Glede na odgovore, bi rekla, da sem v sivem območju… nisem ne pridna, ne poredna. Oziroma, če bi sama sebe ocenila (in to povsem razsodno in nepristransko), bi rekla da sem nadvse priden in vzoren bralec (Božiček še ni nosil *wink wink*).

Kaj pa ti? V katero skupino misliš, da spadaš?

Bodi udobno in imej čarobni december.

*Vprašanja sem zasledila pri knjižnji blogerki Jenniely – klik, klik. Mislim, da je ona avtorica le – tega.

Pisarije

Blogmas #5: Predlogi za božična branja

Pozdravljen, božični prijatelj!

In tukaj je blogmas številka 5. Če sem čisto iskrena, sem kar ponosna, da blogmas zaenkrat brez večjih ovir teče (bomo vidli, če bom še vedno tako navdušena ob koncu). Mimogrede, včeraj smo z bratom in sestro postavljali lučke zunaj hiše (skratka, okrasili smo okolico) in vmes se mi je konstantno pela božična pesem, ki je klasika med božičnimi pesmimi. Vsaj zame.

Današnjo božično izbranko najdeš tukaj.

Danes sem zate izbrala nekaj knjižnjih predlogov za najbolj praznična branja. Verjamem, da je takšnih in drugačnih predlogov že ogromno, ampak vseeno upam, da boš s pomočjo današnje objave našel navdih za naslednja branja. So pa knjige razdeljene po žanrih, z željo da pokrijem čim več bralnih okusov (in spišem solidno dolgo objavo, haha).

Middle grade AKA mladinske knjige

Mislim, da sem ravno v včerajšnji objavi omenila, da se ponovno navdušujem nad mladinskimi knjigami. Po mojem prinesejo tak udoben, domač občutek, poleg tega nimajo zahtevnega jezika (kar je pomembno, sploh če bereš v tujem jeziku). Vse na današnjem seznamu imajo tudi ščepec fantazije in bolj božično od tega ne more biti. Bodi čim bolj chrismassy in to.

Nooks & Crannies (Jessica Lawson)

Za tole priznam, da je še nisem prebrala, sem pa slišala nekaj pohval, zaradi česar je tudi romala na moj tbr (to moram prebrati) seznam. Knjiga govori o Tabithi Crum, deklici z bujno domišljijo in ljubeznijo do misterijev. Na svetu nima niti enega prijatelja, če odštejeva miško po imenu Pemberley, s katero si deli tudi podstrešno sobo. Nekega dne prejme skrivnostno povabilo v podeželjsko in bogato vilo, kjer naj bi strašilo. Ko prispe, ugotovi, da bo v vili poleg nje stanovalo še 5 drugih otrok, ki prav tako ne vedo, zakaj so bili povabljeni. Ampak, kmalu po njihovem prihodu se razkrije skrivnost – skrivnost, ki jim za vedno spremeni življenje. Mislim, kaj je boljšega kot Božič, pomešan s malce strašljivosti?

Christmas Dinners of Souls (Ross Montgomery)

V jedilnici Soul kolidža je na Božični večer temno in osamljeno. 11 – letni Lewis, ki dela v kuhinji, je pomagal pripraviti sila nenavadni obrok, ki je narejen iz samih nenavadnih sestavin, sestavil pa ga je skrivnosti chef. In nato… prispejo gostje, za katere se izkaže, da so vsi bivši štrudentje. Po nekaj spitih steklenicah vina in govorjenju, vse utihne, saj prispe dekan kolidža. Na tem nenavadnem srečanju skrivnega kluba se kmalu izkaže, da je to klub vseh, ki prezirajo otroke, toplino, srečo in nasplošno Božič. Udeleženci med sabo prav tekmujejo, kdo bo imel boljšo zgodbo, zakaj ne prenese Božiča. To ni knjiga o toplini in domačnosti, pač pa je to strašna, šokantna in krvi željna alternativa praničnega veselja. Mogoče malce nanavadna izbira za ljubitelja Božiča (mene), ampak… dajmo se malo prestrašiti.

Greenglass House (Kate Milford)

Za tole sem slišala same pohvale, vendar je (tako kot nobene iz današnjega seznama) nisem prebrala. Zgodba govori o 12 – letnem Milu, ki živi v Zeleno –  stekleni hiši (moj prevod, ne me napasti), je posvojen in si želi preživeti udoben in sproščen Božič. Ampak, na neko ledeno noč se oglasi zvonec. Ki zvoni in zvoni. Kmalu Milov dom preplavijo čudni in skrivnosti gostje, ki so povezani z njegovim domom. Ko eden izmed gostov izgine, se Milo in Meddy, kuharjeva hči, odločita razvozlati mrežo skrivnosti o hiši in nenazadnje tudi o sebi.

Na ta seznam bi dodala še Winterhouse (Ben Guterson) o kateri sem pisala včeraj. In samo za kratko infomacijo… čisto nenamerno vse knjige delujejo malce strašno, v resnici nisem Grinch, ki ne mara Božiča.

Romance

Obljubim, da tale seznam ne bo vseboval strašnih knjig.

The Christmas Bookshop (Jenny Colgan)

Knjiga govori o Carmen, ki izgubi službo in se za nobeno ceno ne želi preseliti k svoji popolni sestri Sofii, ki ima popolno življenje v Edinburgu s popolnimi otroci in popolnim možem. Prav tako pa si tudi Sofia ne želi, da bi Carmen prišla k njej, saj je vedno sarkastična in težavna. Ampak… Sofia pričakuje dojenčka, poleg tega želi več časa preživeti s svojimi otroci in ima stranko, ki potrebuje pomoč v njegovi knjigarni. Zato povabi Carmen, saj misli, da bo to vsem pomagalo. Carmen je vržena v vsakodnevna opravila za starega gospoda McCredieja v njegovi starodavni knjigarni. Ali lahko uporabi svoje spodobnosti in vrne knjigarni čar, ter s tem poskrbi, da se bodo ljudje ustavili, kjub temu, da si povezana z glavno ulico? Ali lahko izbere med dvema fantoma? In, ali po zgladila odnose z najpomembnejšimi ljudmi v njenem življenju: njeno družino? Knjigarna in Božič… rabim še kaj dodati?

The Twelve Dates of Christmas (Jenny Bayliss)

34 – letna Kate Turner ne mara zvez. Niti ne gre za to, da živi v majhen angleškem mestecu in le – ta nima veliko izbire, pač pa ji je povsem zadosti njena služba, kjer dela kot oblikovalka. Po službi peče slaščice za svojega starega prijatelja Matta, ki je lastnik kavarne. Ampak… njena najboljša prijateljica ima drugačne načrte in jo prijavi v agencijo za zmenke, v želji, da ji najdejo ljubezen pred prazniki. 23 dni pred Božičem. 12 zmenkov z 12 moškimi. Saj ji bo uspelo najti sorodno dušo… kajne? Izkaže pa se, da je vsak zmenek slabši od prejšnjega, zaradi česar se mora Kate opomniti, da se včasih ljubezen pojavi, ko jo najmanj pričakuješ. Knjiga je bila izbrana tudi za knjigo meseca v knjižnem klubu Klub dobrih knjig in če želiš, se nam lahko pridružiš pri skupinskem branju.

A Crosss – Country Christmas (Courtney Walsh)

Lauren Richmond ni navdušena nad Božičem. Zaradi česar redko obišče svojo družino za praznike.  Poleg tega ima v tem času polno dela. Ta december pa njen brat in njegova žena pričakujeta dojenčka, zato je Lauren prisiljena v obisk. Domov potuje z bratovim prijateljem Willom, ki se izkaže za Laurino veliko simpatijo iz otroštva. In sedaj, je z njim obstala na poti, namesto, da bi odšla na letalo. Ona je vsa organizirana, on pa spontan in spogledljiv. Ona je prepričana, da se ljudje ne morejo spreminjati. On ji želi dokazati nasprotno. Tale knjiga mi deluje kot res eno res cozy branje in komaj čakam, da zabijem nos vanjo (kar pomeni, da jo začnem brati. Zaenkrat se še ne tepem s knjigami po obrazu).

Trilerji

Če nisi ljubitelj romanc ali fantazijskih knjig, ne skrbi, imam pravi predlog zate. Sicer se izbran triler ne dogaja med božičnim časom, se pa dogaja pozimi. Roman nosi naslov The unwanted guest (Shari Lapena), več o knjigi pa si lahko prebereš tukaj.

Tako, čestitam, če si se uspel prebiti do konca tele jare kače. Se bereva jutri.

Bodi udobno in imej čarobni december.

Berem

Blogmas #2: Sedem mož Evelyn Hugo

Včasih imam neko čudno foro, da se izogibam izjemno priljubljenim knjigam, predvsem zato, ker sem bila večkrat razočarana nad njimi, kot pa navdušena. Velikokrat se je zgodilo, da me je knjiga pritegnila zaradi vse splošnega navdušenja, potem pa se je izkazala za nekaj povprečnega. Pa ne pravim, da je bila takšna knjiga slaba, ampak ni presegla mojih (sicer visokih) pričakovanj. Zato sem si obljubila, da ne bom več brala nekaj močno priljubljenih knjig. Tako sem se izogibala tudi (malce trmasto, priznam) knjigi The Seven husbands of Evelyn Hugo (Sedem mož Evelyn Hugo) od Taylor Jenkins Read. Ampak, prisotnost na bookstagramu, oziroma po naše knjigogramu in članstvo v knjižnem klubu Klub dobrih knjig sta naredila svoje in sem podlegla. Slišala sem kar nekaj super mnenj o tej knjigi, zato sem si jo na Malti tudi kupila za spominek. Danes bom s tabo delila kratko recenzijo o knjigi in zakaj me je tako navdušila, še prej pa…

Današnja pesem je: It’s the most wonderful time of the year (Andy Williams) – klikni na naslov in se ti bo odprla.

Foto: Nika (Vilin šepet)

O KNJIGI

Zgodba se začne, ko dobi novinarka Monique Grant izjemno in edinstveno priložnost, in sicer: ekskluzivni intervju z legendo Hollywooda Evelyn Hugo. Skoraj 80 letna Evelyn želi, da je to njen zadnji intervju in vztraja, da ga opravi Monique. Vendar, ko Monique sreča Evelyn, ji ta izda, da od nje ne želi, da z njo opravi intervju, pač pa, da napiše knjigo po njenem pripovedovanju. Seveda, kot nič hudega sluteč bralec, si pač misliš, da želi Evelyn le pripovedovati o svojem življenju in številnih soprogih, vendar… ima igralska legenda drugačne načrte in kmalu Monique potegne v svet blišča in bogastva, pa tudi pokvarjenosti in bede.

Knjiga je razdeljena na poglavja, kjer Evelyn pripoveduje o svoji preteklosti in na poglavja, ki jih pripoveduje Monique in se dogajajo v sedanjosti, a sem kljub temu dobila občutek, da se celotna knjiga posveča bolj Evelyn. Knjiga je v zasnovana tako, kot da jo je napisala Monique o Evelyn in kot bralec lahko dobiš vpogled v svet glamurja, škandalov in burnih (včasih tudi srce parajočih) ljubezeni, ki jih je imela slavna igralka – in njenih sedem mož.

MOJI VTISI O KNJIGI

Knjiga me je navdušila predvsem zaradi kompleksnosti, ki jo je nosila Evelyn. Po eni strani je bila seksi, pametna, iznajdljiva in amibiciona igralka, po drugi pa je bila tudi neverjeten človek, ki je prav tako delala napake, vendar vedno v veri, da dela najboljše zase. Znala je biti tudi neizprosna in manipulatorska. Evelyn je krasno znala presoditi človeka, čeprav se ji je zgodilo, da se je tudi zmotila (največkrat o sebi). Mislim, da ne pretiravam, če vsak bralec najde delček sebe v njej. Po drugi strani pa se mi je zdela Monique taka tiha in neopazna miška, zaradi česar je Evelyn še bolj izstopala. To je bil tudi verjetno pisateljičin namen. Vsak mož in poroka sta imela nek pomen v ozadju in sta pokrivala določen del Evelyniga življenja.

Njena zgodba me je na trenutke tudi močno razžalostila in mislim, da je tukaj pisateljica opravila super delo. Ustvarila je junakinjo, ki si jo lahko v enem poglavju gledal po strani zaradi njenih odločitev, že v drugem pa si zaradi celote situacije sočustvoval z njo. Zgodba lepo teče, napisana je na način, da bralca kar vleče k branju. Z vsakim poglavjem te bolj zanima kaj vse ima Evelyn še za povedati. Mimogrede, menda je avtorica dobila navdih za Evely pri Elizabeth Taylor, Riti Hayworth in Avi Gardner, ki je nekoč izjavila, da si želi, da bi pisatelj napisal njeno biografijo.

KONČNI VTISI

Sama imam teorijo, da te določena knjiga poišče kadar jo potrebuješ, pa se tega niti ne zavedaš. Roman je izšel že leta 2017, ampak mislim, da ga takrat ne bi prebrala. In kljub temu, da sem bila ob začetku branja skeptična, me je knjiga res pozitivno presenetila in lahko rečem, da je ena boljših ki sem jih prebrala letos. Pisateljica se je na super način dotaknila nekaj tabu tem. Vem, da je knjiga izjemno priljubljena, ampak v koliko je še nisi prebral, ti jo toplo priporočam.

Bodi udobno in imej čarobni december. Se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!

Pisarije

Blogmas #1: Začetek

Ho, ho, ho! (v mislih uponašam Božička)

Pa začnimo… dobrodošel na prvem blogmasu odkar imam blog!

Tisti, ki me osebno poznajo, vedo, da je veseli december moj čas. Če se le da grem all in (oziroma toliko in, kot mi je to všeč). In, če mi verjameš, sem kar nekaj časa premlevala, kaj bi letos naredila na svojem blogu v najbolj veselem času. Oziroma, če sploh kaj bi… ker, dajva si priznati, kar nekaj takšnih in drugačnih stvari bo dogajalo na raznih socialnih omrežjih in mislim, da bomo na koncu vsi samo čakali, da vse skupaj mine. Sem si pa rekla, da je to najverjetneje zadnji december, za nekaj časa, ko bom dokaj prosta in zakaj ga ne bi izkoristila? Sicer že 3 leta zapored govorim, ampak letos je pa reeees.

Ideja, ki se mi je porodila, je nora. To se sedaj sliši, kot da sem se vsega jaz spomnila (pa se nisem, na žalost). Mislim, da je bilo konec avgusta (jap, tako časa nazaj), ko sem začela razmišljati o blogmasu. In če sploh bi koga to zanimalo? Ker, se mi zdi, da je vlogmas veliko bolj atraktiven in zabaven. Ampak, sama rada prebiram (knjižnji molj pač) razne objave in mislim, da se najde še nekdo, ki rad prebira razne objave s skodelico vročega čaja ali čokolade (in to ne mislim na tak zasledovalni način). Po drugi strani pa se mi je zdel super način, da vidim, ali sem sposobna napisati 25 objav v 25 dneh. 

Foto: Nika (Vilin šepet)

Ideja je taka, da se bova prvih 25 dni v decembru družila ob raznih božično obarvanih zapisih. Nekaj bo knjižnih (seveda, saj je konec koncev tole knjižni blog), spet druge pa bodo nekoliko bolj o življenjskem stilu (oziroma lifestyle objave). Da pa narediva vse bolj zabavno in še bolj božično, bom v vsaki objavi delila tudi eno božično pesem. Tvoja naloga pa je, da si jo zavrtiš ob prebiranju blogmasa. Vem, vem, verjetno pričakuješ, da ti bodo božične pesmi začele presedati, ampak se mi zdi, da bodo znale ustvariti super vzdušje ob prebiranju bloga. Ampak, danes ti prepuščam eno tiho prebiranje, jutri pa začneva zares!

Bodi udobno in imej en čarobni december!

Pisarije

1. adventno okence: Romani iz malega mesteca

In je tukaj! Prvo adventno okence točno 28 dni pred Božičem.

Pravila »igre«: Ne skrbi, to ni izziv pri katerem moraš sodelovati in ni nekaj pri čemer boš odkrival toplo vodo. Vesela bom, če boš v odpiranju adventnih okencih našel navdih za branje. Je pa res, da bodo knjige praznično obarvane (tu mi moraš oprostiti, ampak decembra se veselim že od avgusta in že nekaj časa iščem takšne in drugačne knjige, ki so z božično/zimsko tematiko). Vsak teden bom »odprla« eno adventno okence, v katerem se bo skrivala tema, ki se vrti okoli Božiča in praznikov. In to je to. Ti se nato odločiš, ali boš katero knjigo prebral ali ne.

Torej… pa začniva.

1.okence: Knjige, ki se imajo dogajanje postavljeno v majhno mestece

Na splošno imam rada knjige, ki se dogajajo v majhnih mestecih – verjetno zato, ker tudi sama nisem neko multikulti dekle, ki bi hotelo živeti v velemestu (možnost, da bi se vsakodnevno izgubila je ogromna). Se mi pa zdi, da so božični romani, ki se večinsko dogajajo majhnem mestu še toliko, še toliko bolj »cozy« za branje in dajejo občutek povezanosti in čarobnosti.

Wrapped up for christmas (Katlyn Duncan)

Slika: Amazon

Na kratko o knjigi: Po tem, ko je Angie Martinelli izgubila fanta in stanovanje (in to v enem tednu), ji ne preostane drugega, kot da se iz Califonie preseli nazaj k staršem v malo mestece v Novi Angliji. Ker je odločena, da se ne bo predala brezupu, se zaposli v lokalni trgovini, kjer je delala kot najstnica.

V svojem rodnem mestu spozna tudi Nicka, čednega neznanca, in je skoraj prepričana, da se ji je zopet nasmehnila sreča. Ampak, nečesa Angie ne ve… tudi Nick ima skrivnosti, za katere upa, da jih ne bo nihče izvedel.

Romana sicer še nisem prebrala, je pa na mojem seznamu knjig, ki jih želim prebrati ta mesec. Knjiga je dobila kar nekaj lepih komentarjev, tako da se res veselim, da se je lotim. Sicer obstaja tudi film z istim naslovom, ampak mislim, da ne gre za isto zgodbo.

Mutts and mistletoe (Natalie Cox)

Slika: Amazon

Na kratko o knjigi: Enaintridesetletna Charlie ni navdušena nad Božičem in kdo bi ji zameril?  Zaradi svoje osebne trenerke jo je zapustil fant, njena mater praznuje Božič s svojim četrtim možem na drugi celini in kot da to ni dovolj, je njeno stanovanje začasno uničeno zaradi plinske eksplozije. Sveže samska, srednje poškodovana in (skoraj) brezdomna se odloči, da bo obiskala svojo sestrično Jez v Devonu, na jugozahodnem delu Anglije. Jez je skrbnica pasjega hotela in no, Charlie ni ravno ljubiteljica psov. Vse kar si želi, je miren in sproščen Božič, po možnosti v družbi starih filmov in enormnih količin čokolade in vina.

Njene sanje o mirnem božiču na angleškem podeželju razblinijo noseča psička Peggy, pasme beagle in ostala pasja družba, za katero skrbi Jez. Ko se Jez nepričakovano odloči, da bo odpotovala na Finsko, Charlie ne preostane drugega kot da vskoči namesto Jez in poskrbi za pasjo druščino.

Tale knjiga je kot nalašč za vse ljubitelje prikupnih, štirinožnih bitij in božiča. Meni je bila poleg očitnega, všeč tudi zaradi humorja – zgodba in dialogi so bili res dobro postavljeni, zato sem med branjem res uživala. Sumim, da bo tole ena moja ljubših božičnih knjig v letošnjem letu. Seveda je svoj »piskerček« pristavil tudi modrooki veterinar *khm khm*.

Christmas at the island (Jenny Colgan)

Slika: Amazon

Na kratko o knjigi: Na otoku Mure, ki leži nekje med Škotsko in Norveško, se odpira nov hotel. Novopečena mati Flora MacKenzie in njen brat Fintan napenjata vse moči, da bi uredila vse, kar je potrebno do božiča. V hotelski kuhinji pa se splete nepričakovano prijateljstvo med Islo, pridno in delavno dekle, ki je bila natakarica v otoški kavarni. Isla sanja o boljšem življenju, za katerega upam, da ga bo dobila z delom v imenitnem hotelu. Konstantin je mladi kuhar, zaposlen v hotelski kuhinji… hkrati je tudi edini sin vojvode, ki je bil poslan na delo v kuhinjo, da se nauči nekaj o trdem delu, preden podeduje naziv in družinsko premoženje. Na začetku je nekoliko zamerljiv in se ne želi vključiti, nato pa mu otok in hotel prirasteta k srcu. Vendar pa je poleg Božiča v ozračju še kaj drugega kot samo skrivnosti majhnega mesteca…

Prav tako kot Wrapped up for christmas, tudi te knjige nisem prebrala in kdo ve, morda jo bom. Je pa tudi ta roman dobil kar nekaj pozitivnih komentarjev in res zveni kot prijetno in sproščeno branje. Ja ja, vem, da se dogaja na otoku in ne v mestecu… ampak, se mi je vseeno zdelo, da spada na ta seznam. V kolikor si ljubitelj knjig izpod peresa Jenny Colgan, mislim, da tale potem pravi »must read«.

City Baker’s guide to Country Living (Lauren Miller)

Slika: Amazon

Na kratko o knjigi: Olivia Rawlings služi kot slaščičarka v enem izmed fensi šmensi klubov v Bostonu. Po nesreči v službi, kjer povzroči požar, obišče svojo najboljšo prijateljico, ki živi v majhnem mestu Guthrie, Vermontu. Usoda hoče, da ravno v tistem času Margaret Hurley, lastnica gostišča, išče slaščičarko. Njena prijateljica Hannah jo malce prelisiči in Olivia gre na razgovor, ki gre po nekem čudežu boljše, kot je pričakovala. Ker Olivia ve, da se ji v službi slabo piše, se odloči, da bo prišla delati v gostišče, po tem ko ji Margaret ponudi službo. Tako se Olivia s svojim posvojenim psom Saltyjem preseli v Guthrie. Počasi ji malo mestece s svojimi stanovalci in očarljivostjo zleze pod kožo.

V kolikor nisi hardcore ljubitelj božičnih romanov (saj vem, ne pašejo iste stvari vsem ljudem), mislim, da bi bil tale roman pravi zate. Prisežem, božič je delno omenjen, tako da dobiš z branjem le majhen občutek najlepšega časa v letu. Kaj več si lahko o knjigi prebereš tukaj – je super branje za vse ljubitelje Gilmore girls.

Prvi okenček je odprt in resnično upam, da sem te navdihnila za tvoje naslednje branje – sedaj je pravi čas za zgodbe, polne ljubezni in čarobnosti, saj je tudi mesec tak. Me pa zanima… si že prebral kakšno božično knjigo? Ali imaš morda predlog zame?

Se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!