Pisarije

Blogmas #7: Bookish Naughty or Nice Tag

Počasi (po polžje) se bližamo koncu prvi polovici decembra in zakaj mora tako hitro teči čas? December pride vsako leto takooo počasi, mine pa nenormalno hitro. Mislim, saj v prvi polovici še nekako izgleda počasi, ampak v drugi pa mine v sekundi.

Foto: pexels

Ponovno živjo, božični prijatelj!

Danes že naslov sam po sebi pove, o čem bo tekla tipkovnica. Sem želela izbrati (Se domisliti) ustrezni prevod, ampak mi ni nič prikupnega padlo na pamet, zato sem pustila kar originalnega. Na hitro: preko različnih vprašanj, bova odkrila ali spadam v skupino pridnih ali porednih knjigoljubcev. Hm, verjetno bi bilo boljše tale vprašalnik narediti po Božiču,…*nervozni smeh* (saj veš, previdnost je lepa čednost – to sem si izmislila, čeprav zame kar velja).

Še preden nadaljuješ z objavo, klikni tukaj, da vidiš katera je današnja božična izbranka. Torej…

Dobila si ARC in nisi podala mnenja

Hm… nisem še dobila ARCa, vsaj ne da bi se spomnila. Kar je še dobro, ker se moj bralni seznam tudi brez tega povsem uspešno veča. Mimogrede, arc je kratica iz angleške besedne zveze advansed reading copy in v bistvu pomeni, da nekateri bralci (in blogerji) dobijo kopijo knjige še pred izidom.

Imaš manj kot 60 % povratnih ocen na Netgalleyu.

Sploh nisem na Netgalleyu (v zadregi priznam). Zaradi prvih dveh vprašanj, se sprašujem, kak knjižni bloger sploh sem. Ampak… na Netgalleyu sem bila morda 1 teden, preden sem si zbrisala profil. Ker, še enkrat, moj bralni seznam se tudi brez tega povsem fino veča. Mimogrede, če morda ne veš… Netgalley je platforma, kjer lahko dobiš v digitalni obliki knjige, ki še niso izšle.

Si ocenila knjigo na Goodreadsu in obljubila, da boš celo recenzijo napisala na blog (in potem nisi)

Uf… kriva. Na začetku sem pri vsaki prebrani knjigi na Goodreadus obljubljala razširjeno objavo na blogu, ki pa ni nikoli ugledala luč sveta. Enostavno preveč hitro prebiram knjige, da bi lahko sproti pisala mnenja. Tako da sem se odločila, da na blog vključim zgolj knjige, ki so mi bile všeč/so me navdušile.

Si naredila »uhelj« na stranici knjige.

Ne, pa saj nisem barbar! Okej, saj s tem ni nič narobe, ampak ponavadi delam knjigo kot s svetim bitjem in prav predstavljam si, kako javka in joče: »Nika, nekaj, cuka in boli me.« Saj drugače sem čisto normalna, hvala lepa.

Ponesreči si polila po knjigi.

Oja… in zaradi tega mi je še danes hudo. Ampak v mojem svetu spadata pitje čaja in branje skupaj in te nesreče je treba vzeti v zakup. Je pa teh nesreč manj odkar imam bralnik.

Nisi dokončala knjige v tem letu.

Res je. Če mi knjiga ne paše, jo rajši predčasno zaključim, kot da se z njo mučim. Kot zaprisežen bralec se izogibam bralnega mrka (ki ga povzroči tudi nezanimiva knjiga po lastni oceni in me je letos vseeno dobil v kremlje) kot vampir česna.

Kupila si knjigo, ker je bila lepa in ne ker si jo želela prebrati.

Ne, ne kupujem knjig, če me pritegne vsebina (ker imam tudi brez tega prostorsko stisko). So me izkušnje z lepimi naslovnicami, ampak ne zanimivo vsebino, izučile. Knjige, ki jih kupim, tudi preberem… sledi kot prej.

Brala si v času, ko bi morala početi kaj drugega (na primer: se učiti/delati za šolo, oziroma faks)

Ja. In na tej točki niti nima smisla zanikati, ker me vsi domači dobro poznajo.

Si zgrešila svoj Gooreads cil prebranih knjig.

Ne, predčasno sem ga dosegla. Zahvala gre pa predvsem knjižnjemu klubu in ostalih bralnim aktivnostim skozi leto. Če ga ne bi mogla doseči, bi si znižala cilj prebranih knjig. Ker rajši znižam pričakovanja, kot pa ne dokončam.

Sposodila si si knjigo in je nisi vrnila.

Ne, ker si knjige redko sposojam. Recimo, pred parimi dnevi sem si bila prvič po nevem koliko časa (parih let, verjetno) v knjižnici.

Nisi se držala prepovedi kupovanja knjig.

Te prepovedi si niti ne bom postavljala, ker vem, da se je ne bi držala.

Začela si pisati recenzijo in ker je nisi dokončala, si pozabila o čem se je šla knjiga.

Imam kar dober spomin, zato bi rekla, da ne? Je pa res, da se je že zgodilo, da sem pozabila napisati celozno recenzijo. Ker… življenje pač.

Pisala si po knjigi, ki si jo brala.

Ja, ampak z dovoljenjem. V sklopu knjižne verige sem jo lahko pisala v knjigo. Če pa izvzamem to, nisem še nikoli v nobeno knjigo pisala (razen v knjige za maturo, ampak spet, ker sem lahko).

Končala si knjigo in je nisi dodala na Goodreads.

Ne. Ker sem pač kontrol frik in moram imeti vse urejeno (tudi Goodreads), predvsem za to, da vidim, katere knjige sem že prebrala in kako sem jih ocenila.

Tako, prebila sva se do konca “zasliševanja”. Glede na odgovore, bi rekla, da sem v sivem območju… nisem ne pridna, ne poredna. Oziroma, če bi sama sebe ocenila (in to povsem razsodno in nepristransko), bi rekla da sem nadvse priden in vzoren bralec (Božiček še ni nosil *wink wink*).

Kaj pa ti? V katero skupino misliš, da spadaš?

Bodi udobno in imej čarobni december.

*Vprašanja sem zasledila pri knjižnji blogerki Jenniely – klik, klik. Mislim, da je ona avtorica le – tega.

Pisarije

Blogmas #6: Najljubši božični filmi

Novi dan, novi blogmas. Danes ponoči je prvi od dobrih treh mož, Sv. Nikolaj, obiskal pridne in poredne otroke in upam, da pri tebi parkeljni niso imeli prevelikega dela. Ker je bila včerajšnja objava malo daljša in spet povezana s knjigami (le kaj mi je, da pišem večinoma o knjigah?), bo danes malo krajša.

En velik del mojega (našega) Božiča sestavljajo filmi. Ki mi jih ostali družinski člani prepovejo do prvega decembra, ampak ne vedo, da jih gledam že oktobra (ne vsak dan, ampak na vsake toliko mi pa zapaše pogledati kaj božičnega, ker halo – Božič). Me moti, ker sem nekatere filme pogledala že n – tič? Am… ne. Sama sebe imam bolj za introverta in sem najbolj srečna, če lahko preživim svoj dan/večer notri, pod toplo odejo, s prižgano svečko in naročjem kokic. Mislim, a je kaj boljšega? (to je retorično vprašanje)

Današnjo božično pesem najdeš tukaj.

Torej, filmi, ki so mi všeč so (pst… nekatere sem pogledala že večkrat):

  • Love Actually (2003) – komedija, drama, romanca
  • The Christmas Chronicles 1 (2018) – avantura, komedija, družinski film
  • How The Grinch Stole Christmas (2000) – komedija, fantazija, družinski film
  • The Grinch (2018) – animacija, avantura, komedija
  • Home Alone 1,2,3 (1990, 1992, 1997) – komedija, družinski film
  • The Polar Express (2004) – animacija, avantura, komedija, družinski film, fantazija (tega ponavadi gledamo na Božični večer)
  • The Holiday (2006) – komedija, romanca
  • Let It Snow (2019) – komedija, romanca
  • Last christmas (2019) – komedija, drama, fantazija, romanca
  • A Boy Called Christmas (2021) – avantura, drama, družinski film, fantazija (ustvarjen po knjigi, ki jo je napisal Matt Haig).

Vem, da (skoraj) vsak v tem času rad pogleda kakšen božični film in da s tole objavo nisva ravno odkrila tople vode, ampak rada govorim o stvareh, ki so mi všeč. In čisto slučajno so mi všeč božični filmi… v moje svetu dodajo nek poseben čar že tako zelo čarobnemu mesecu.

Katere filme pa ti rad pogledaš v tem času? (sprašujem za prijatelja, khm khm)

Bodi udobno in imej čarobni december!

Pisarije

Blogmas #5: Predlogi za božična branja

Pozdravljen, božični prijatelj!

In tukaj je blogmas številka 5. Če sem čisto iskrena, sem kar ponosna, da blogmas zaenkrat brez večjih ovir teče (bomo vidli, če bom še vedno tako navdušena ob koncu). Mimogrede, včeraj smo z bratom in sestro postavljali lučke zunaj hiše (skratka, okrasili smo okolico) in vmes se mi je konstantno pela božična pesem, ki je klasika med božičnimi pesmimi. Vsaj zame.

Današnjo božično izbranko najdeš tukaj.

Danes sem zate izbrala nekaj knjižnjih predlogov za najbolj praznična branja. Verjamem, da je takšnih in drugačnih predlogov že ogromno, ampak vseeno upam, da boš s pomočjo današnje objave našel navdih za naslednja branja. So pa knjige razdeljene po žanrih, z željo da pokrijem čim več bralnih okusov (in spišem solidno dolgo objavo, haha).

Middle grade AKA mladinske knjige

Mislim, da sem ravno v včerajšnji objavi omenila, da se ponovno navdušujem nad mladinskimi knjigami. Po mojem prinesejo tak udoben, domač občutek, poleg tega nimajo zahtevnega jezika (kar je pomembno, sploh če bereš v tujem jeziku). Vse na današnjem seznamu imajo tudi ščepec fantazije in bolj božično od tega ne more biti. Bodi čim bolj chrismassy in to.

Nooks & Crannies (Jessica Lawson)

Za tole priznam, da je še nisem prebrala, sem pa slišala nekaj pohval, zaradi česar je tudi romala na moj tbr (to moram prebrati) seznam. Knjiga govori o Tabithi Crum, deklici z bujno domišljijo in ljubeznijo do misterijev. Na svetu nima niti enega prijatelja, če odštejeva miško po imenu Pemberley, s katero si deli tudi podstrešno sobo. Nekega dne prejme skrivnostno povabilo v podeželjsko in bogato vilo, kjer naj bi strašilo. Ko prispe, ugotovi, da bo v vili poleg nje stanovalo še 5 drugih otrok, ki prav tako ne vedo, zakaj so bili povabljeni. Ampak, kmalu po njihovem prihodu se razkrije skrivnost – skrivnost, ki jim za vedno spremeni življenje. Mislim, kaj je boljšega kot Božič, pomešan s malce strašljivosti?

Christmas Dinners of Souls (Ross Montgomery)

V jedilnici Soul kolidža je na Božični večer temno in osamljeno. 11 – letni Lewis, ki dela v kuhinji, je pomagal pripraviti sila nenavadni obrok, ki je narejen iz samih nenavadnih sestavin, sestavil pa ga je skrivnosti chef. In nato… prispejo gostje, za katere se izkaže, da so vsi bivši štrudentje. Po nekaj spitih steklenicah vina in govorjenju, vse utihne, saj prispe dekan kolidža. Na tem nenavadnem srečanju skrivnega kluba se kmalu izkaže, da je to klub vseh, ki prezirajo otroke, toplino, srečo in nasplošno Božič. Udeleženci med sabo prav tekmujejo, kdo bo imel boljšo zgodbo, zakaj ne prenese Božiča. To ni knjiga o toplini in domačnosti, pač pa je to strašna, šokantna in krvi željna alternativa praničnega veselja. Mogoče malce nanavadna izbira za ljubitelja Božiča (mene), ampak… dajmo se malo prestrašiti.

Greenglass House (Kate Milford)

Za tole sem slišala same pohvale, vendar je (tako kot nobene iz današnjega seznama) nisem prebrala. Zgodba govori o 12 – letnem Milu, ki živi v Zeleno –  stekleni hiši (moj prevod, ne me napasti), je posvojen in si želi preživeti udoben in sproščen Božič. Ampak, na neko ledeno noč se oglasi zvonec. Ki zvoni in zvoni. Kmalu Milov dom preplavijo čudni in skrivnosti gostje, ki so povezani z njegovim domom. Ko eden izmed gostov izgine, se Milo in Meddy, kuharjeva hči, odločita razvozlati mrežo skrivnosti o hiši in nenazadnje tudi o sebi.

Na ta seznam bi dodala še Winterhouse (Ben Guterson) o kateri sem pisala včeraj. In samo za kratko infomacijo… čisto nenamerno vse knjige delujejo malce strašno, v resnici nisem Grinch, ki ne mara Božiča.

Romance

Obljubim, da tale seznam ne bo vseboval strašnih knjig.

The Christmas Bookshop (Jenny Colgan)

Knjiga govori o Carmen, ki izgubi službo in se za nobeno ceno ne želi preseliti k svoji popolni sestri Sofii, ki ima popolno življenje v Edinburgu s popolnimi otroci in popolnim možem. Prav tako pa si tudi Sofia ne želi, da bi Carmen prišla k njej, saj je vedno sarkastična in težavna. Ampak… Sofia pričakuje dojenčka, poleg tega želi več časa preživeti s svojimi otroci in ima stranko, ki potrebuje pomoč v njegovi knjigarni. Zato povabi Carmen, saj misli, da bo to vsem pomagalo. Carmen je vržena v vsakodnevna opravila za starega gospoda McCredieja v njegovi starodavni knjigarni. Ali lahko uporabi svoje spodobnosti in vrne knjigarni čar, ter s tem poskrbi, da se bodo ljudje ustavili, kjub temu, da si povezana z glavno ulico? Ali lahko izbere med dvema fantoma? In, ali po zgladila odnose z najpomembnejšimi ljudmi v njenem življenju: njeno družino? Knjigarna in Božič… rabim še kaj dodati?

The Twelve Dates of Christmas (Jenny Bayliss)

34 – letna Kate Turner ne mara zvez. Niti ne gre za to, da živi v majhen angleškem mestecu in le – ta nima veliko izbire, pač pa ji je povsem zadosti njena služba, kjer dela kot oblikovalka. Po službi peče slaščice za svojega starega prijatelja Matta, ki je lastnik kavarne. Ampak… njena najboljša prijateljica ima drugačne načrte in jo prijavi v agencijo za zmenke, v želji, da ji najdejo ljubezen pred prazniki. 23 dni pred Božičem. 12 zmenkov z 12 moškimi. Saj ji bo uspelo najti sorodno dušo… kajne? Izkaže pa se, da je vsak zmenek slabši od prejšnjega, zaradi česar se mora Kate opomniti, da se včasih ljubezen pojavi, ko jo najmanj pričakuješ. Knjiga je bila izbrana tudi za knjigo meseca v knjižnem klubu Klub dobrih knjig in če želiš, se nam lahko pridružiš pri skupinskem branju.

A Crosss – Country Christmas (Courtney Walsh)

Lauren Richmond ni navdušena nad Božičem. Zaradi česar redko obišče svojo družino za praznike.  Poleg tega ima v tem času polno dela. Ta december pa njen brat in njegova žena pričakujeta dojenčka, zato je Lauren prisiljena v obisk. Domov potuje z bratovim prijateljem Willom, ki se izkaže za Laurino veliko simpatijo iz otroštva. In sedaj, je z njim obstala na poti, namesto, da bi odšla na letalo. Ona je vsa organizirana, on pa spontan in spogledljiv. Ona je prepričana, da se ljudje ne morejo spreminjati. On ji želi dokazati nasprotno. Tale knjiga mi deluje kot res eno res cozy branje in komaj čakam, da zabijem nos vanjo (kar pomeni, da jo začnem brati. Zaenkrat se še ne tepem s knjigami po obrazu).

Trilerji

Če nisi ljubitelj romanc ali fantazijskih knjig, ne skrbi, imam pravi predlog zate. Sicer se izbran triler ne dogaja med božičnim časom, se pa dogaja pozimi. Roman nosi naslov The unwanted guest (Shari Lapena), več o knjigi pa si lahko prebereš tukaj.

Tako, čestitam, če si se uspel prebiti do konca tele jare kače. Se bereva jutri.

Bodi udobno in imej čarobni december.

Pisarije

Blogmas #3: O tem, kako je biti skrbnik psa

Na začetku blogmasa sem napisala, da ti ne bo treba brati samo knjižno obarvanih objav (beri: recenzij) in tega se res želim držati, ker nočem izpasti dolgočasna in ponavljajoča.  Današnji blogmas bo zato namenjen Luni, mali in navihani maltežanki, ki je po prepričanju nekaterih družinskih članov izredno sckrljana (pretiravajo od prvega do zadnjega). Nekajkrat se je že pokazala tukaj na blogu in zdi se mi, da je vedno zanimivo brati o naših štirinožnih prijateljih (in ja, če si pomislil, da si želim s tem samo nabijati klike, si pravilno ugotovil. Tega ne mislim resno!). Preden pa nadaljuješ z današnjo objavo hitro preveri današnji izbor božične skladbe.

Današnjo božično najdeš tukaj. Če že zapis govori o živalih, pa naj še izbrana pesem.

JUTRANJI ČLOVEK AKA ZOMBI

Misel, da bo tvoj lepotni spanec trajal do prijetne devete ure zjutraj, je utopična. Žal je notranja pasja ura naravnana na šesto uro zjutraj, sedmo če imaš srečo. Danes se začnejo moja (najina) med šesto in sedmo uro zjutraj. In to med vikendom, med tednom je to še prej. Kar priznam, da niti ni tako slabo, je pa res, da je Luna rabila skoraj 3 leta, da se je navadila. Kot mladiček je vstajala ob petih, redko ob šestih, opravila svoje obveznosti (beri: pojedla in šla na sprehod) in se želela igrati. Več kot pol leta sem vstajala vsaj 3 ure pred ostalimi in ko so vstali še preostali drugi družinski člani, je gospodična ponovno spala. V tem času sem imela občutek, da hodim po svetu kot zombi (kar niti ni bilo daleč od dejanskega stanja).

VSE TVOJE ODLOČITVE SO PRAVE

Ko sva s fantom pred prihodom Lune kupovala različne pripomočke, sva dobila dobronamerni nasvet naj kupiva tudi ograjico ali kletko. »Jaz svojega psa že ne bom zapirala!«, sem si mislila. No, malo bitjece je prišlo in ponoči ni hotelo spati. Oziroma je, ampak na postelji. V svoji nikakor. Pa mi mami enkrat reče, da jo je verjetno strah tako odprtega prostora. Tako sva se odpravila v nakup ograjice, tam pa nama prijazna prodajalka predlaga nakup kletke. Lahko si predstavljaš moj pogled – skratka, verjamem, da ni bil prijeten. Ampak po uspešnem prepričevanju, sva vzela kletko. »Bova pa vzela večjo, ker bogica ne more biti v tako majhni kletki.«, rečem fantu, ker prisežem, da je bila kletka, primerna za Luno v velikosti kletke za hišnega kunca. Vzameva kletko, Luna je že prvo noč spala v njej in jo ima za svojo sobo. Najbolj hecno pri vsem tem je to, da sva isto kletko opazila na morju, v kampu, v kateri je bival nemški bokser. Torej, kar hočem povedati je to, da ima Luna, tri in pol kilogramsko bitje, kletko, primerno za srednje pasme. Ampak vseeno ni scrkljana.

ZASLEDOVAN SI 24/7

Maltežan je pasma, ki se hitro naveže na skrbnika in Luna tukaj ni izjema. Večino časa preživim z njo jaz (vsaj med tednom), skupaj hodimo na sprehode in se igramo. Če se le da, je v moji bližini, največkrat pa mi sedi/leži v naročju. Ne pretiravam, ko rečem, da je kot mala senca, saj bi šla še na stranišče za mano, če ne bi zapisala vrat (ampak res ni scrkljana). Je pa življenje z njo veliko bolj zabavno in zanimivo. Ne rečejo zastonj, da je pes človekov najboljši prijatelj. Velikokrat me s svojimi vragolijami nasmeji, prisili me, da grem z njo vsak dan na sprehod (čeprav, se velikokrat zdi, da bolj jaz njo silim, kot ona mene), zaradi nje, pa sem uspela obuditi tudi stara prijateljstva. Se pa Luna na sprehodih kar veliko nosi (ima pač kratke tačke in ni scrkljana), največkrat v mojih rokah.

Foto: Nika (Vilin šepet)

POSTANEŠ ZAKLADNICA SKRBI

Mogoče sem samo jaz takšna, ampak mene vsako najmanjše odstopanje pri Luni zaskrbi in že manično googlam, kaj vse bi lahko bilo narobe. K sreči se vedno na koncu izkaže, da je to le moja pretirana skrb, ampak sem pa že večkrat klicala veterinarko. Po treh niti ni več izgovor, da je Luna moj prvi pes, ker danes že znam prepoznati, če bi jo res kaj mučilo. Se mi pa na vsake toliko zgodi, da še vedno vsa panična razlagam, da ima Luna to ali ono.

SI MOJSTER NAČRTOVANJA (IN TUDI VZGOJE, NEGE, ITD.)

Z načrtovanjem mislim, da moraš spremljati vse veterinarske preglede (k sreči ti je npr. cepljenje proti steklini olajšano, saj te veterinarska zveza kot skrbnika psa, obvesti kdaj imaš naslednje cepljenje), količino hrane, čistost pasjega prostora, zalogo vrečk za kakce,… Specializiraš se v načrtovanju raznih potovanj, sploh, če imaš psa, ki bruha in moraš poleg same vožnje in časa vožnje prilagoditi še njegovo hranjenje (verjemi, v tem sem po treh letih prava mojstrica!). Kar naenkrat ugotoviš, da si poleg načrtovalca še vzgojitelj, osebni maser, specializant božanja, pasji frizer in zobozdravnik,… Če poenostavim: nikoli ti ni dolgčas, tvoj dan pa ima kar naenkrat premalo ur.

IN ZA KONEC… V RAZMERJU SI 12 – 15 LET

Vedno sem se imela bolj za pasjega človega kot mačjega, čeprav imam rada vse živali. Ampak realnost imeti psa je drugačna od pričakovanja. Kadarkoli me kdo vpraša kako je imeti psa, se trudim povedati resnico – je lepo, a je tudi težko. Pa ne da se pritožujem, ker Lune ne menjam niti za najbolj dragoceno knjigo na svetu, je pa to dejstvo. Pes je ne glede na starost/velikost/karakter v veliki meri odvisen od tebe, kar je ogromna odgovornost. Zato želim tole objavo zaključiti z mislijo, ki jo velikorat zasledim na raznih družbenih omrežjih v času praznikov, pa se mi zdi, da se nas še vedno ne dotakne dovolj. Pes (pa tudi mača, hrček, kunec,…) je za celo njegovo življenje in ne samo za čas, ko je mladiček in ves prikupen. Prav zaradi tega se mi ne zdi primerno darilo za prihajajoče praznike. Ker gre za živo bitje, ki se naveže na nas in nas vzljubi bolj kot vse na svetu, mu ne naredimo usluge, če ga po praznikih (ko se življenje vrne nazaj na normalne tirnice) začnemo zanemarjati. Imejmo ga radi vedno in ne le za praznike. 

Bodi udobno in imej čarobni december!

opomba avtorice: zapis je mišljen kot hudomušni prikaz skrbništva nad psom in ne predstavlja povsem dejanskega stanja (v resnici je imeti psa povsem super)

Pisarije

Blogmas #1: Začetek

Ho, ho, ho! (v mislih uponašam Božička)

Pa začnimo… dobrodošel na prvem blogmasu odkar imam blog!

Tisti, ki me osebno poznajo, vedo, da je veseli december moj čas. Če se le da grem all in (oziroma toliko in, kot mi je to všeč). In, če mi verjameš, sem kar nekaj časa premlevala, kaj bi letos naredila na svojem blogu v najbolj veselem času. Oziroma, če sploh kaj bi… ker, dajva si priznati, kar nekaj takšnih in drugačnih stvari bo dogajalo na raznih socialnih omrežjih in mislim, da bomo na koncu vsi samo čakali, da vse skupaj mine. Sem si pa rekla, da je to najverjetneje zadnji december, za nekaj časa, ko bom dokaj prosta in zakaj ga ne bi izkoristila? Sicer že 3 leta zapored govorim, ampak letos je pa reeees.

Ideja, ki se mi je porodila, je nora. To se sedaj sliši, kot da sem se vsega jaz spomnila (pa se nisem, na žalost). Mislim, da je bilo konec avgusta (jap, tako časa nazaj), ko sem začela razmišljati o blogmasu. In če sploh bi koga to zanimalo? Ker, se mi zdi, da je vlogmas veliko bolj atraktiven in zabaven. Ampak, sama rada prebiram (knjižnji molj pač) razne objave in mislim, da se najde še nekdo, ki rad prebira razne objave s skodelico vročega čaja ali čokolade (in to ne mislim na tak zasledovalni način). Po drugi strani pa se mi je zdel super način, da vidim, ali sem sposobna napisati 25 objav v 25 dneh. 

Foto: Nika (Vilin šepet)

Ideja je taka, da se bova prvih 25 dni v decembru družila ob raznih božično obarvanih zapisih. Nekaj bo knjižnih (seveda, saj je konec koncev tole knjižni blog), spet druge pa bodo nekoliko bolj o življenjskem stilu (oziroma lifestyle objave). Da pa narediva vse bolj zabavno in še bolj božično, bom v vsaki objavi delila tudi eno božično pesem. Tvoja naloga pa je, da si jo zavrtiš ob prebiranju blogmasa. Vem, vem, verjetno pričakuješ, da ti bodo božične pesmi začele presedati, ampak se mi zdi, da bodo znale ustvariti super vzdušje ob prebiranju bloga. Ampak, danes ti prepuščam eno tiho prebiranje, jutri pa začneva zares!

Bodi udobno in imej en čarobni december!

Pisarije

Ljubitelj psov si, če…

Včeraj sem zasledila neko objavo, ki me je rahlo spravila v slabo voljo. Ok, reciva bobu bob… zelo me je spravila v slabo voljo. Pa ne ta dotična objava, ampak nasplošno mišljenje, ki se dotika posvajanja in kupovanja psov. Tokrat ne bom pisala o neki določeni knjigi, ampak o nečem, ki me kot skrbnico psičke močno zmoti. Najbolje, da kar začneva.

Objava, ki je »kriva« za današnjo objavo na blogu, se je glasila (v prevodu): »kupovanja dragih psov in ignoriranje uličnih, te ne naredi ljubitelja psov«.

Oprosti, ampak KAJ?! (to je bila moja prva reakcija včeraj, ko sem prebrala tole nebulozo). Pa pojdiva lepo od začetka…

SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika, op.a.) pravi:

ljubitelj -a m (ȋ)

1. navadno s prilastkom kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / redko ljubitelj knjig bibliofil

2. raba narašča kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater, diletant: igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji

Okej, torej, glede na definicijo SSKJ-ja je ljubitelj (psov) nekdo, ki se za pse zanima, se nepoklicno (tukaj bi dodala, da lahko tudi poklicno) ukvarja z njimi, se je o njih (ali določeni pasmi) pozanimal in si prebral nekaj literature, itd., itd., itd.

Slika: Nika (Vilin šepet)

Ali imam sebe za ljubiteljico psov? Ja, seveda. Rada imam male in velike pse, z dolgo ali kratko dlako in jih rada pobožam, če mi lastnik to dovoli. Vedno, kadar želim psa pobožati, vprašam lastnika za dovoljenje, saj nikoli ne veš, kako se bo tuj pes odzval na tuj dotik (lahko da mu bo povsem všeč, lahko, da se bo počutil ogroženega). Ampak, glede na zgoraj omenjeno objavo, nisem ljubitelj psov, ker imam psa, ki je bil kupljen. In povrhu vsega še z rodovnikom. Z moje strani očitno povsem neodgovorno.

Naj razčistim nekaj… grozno se mi smilijo psi, ki živijo na ulicah ali v pesjakih v zavetiščih. Priznam, hudo mi je za njih, za njihovo stanje, ki ga največkrat povzroči človek. Cenim vse ljudi, ki se trudiji z njimi, jim dajejo topel in ljubeč dom in jih ponovno socializirajo. Kapo dol.

Zakaj se nisem potem odločila za posvojitev?

Ker sem želela točno določeno pasmo. Že od nekdaj so mi bili maltežani všeč. So pač prikupna, glasna, puhasta mala bitja, ki te osvojijo s svojimi nagajivimi očmi in norčijami. Poleg tega, da so majhni (transport in »vzdrževanje« je lažje), jim ne odpada dlaka (za nekoga, ki živi v stanovanju, je to skoraj »must«) in so hipoalergeni. Če si hud alergik na mačjo dlako (in s hud mislim, da mačka sploh ne rabi biti v istem prostoru kot ti, ampak samo človek, ki je mačko božal), ki kiha, smrka in ima solzne oči, potem pač narediš vse, da se temu izogneš. Mogoče se bo kakšnemu pravemu pasjemuljubcu ta izgovor zdel za lase privlečen, češ »saj obstajajo protialergijske tablete« in tudi prav. Dokler nečesa ne izkusiš na svoji koži, mislim, da težko sodiš. Če pa me to naredi ljubiteljico določene pasme in ne psov na splošno, pa tudi prav.

Ker je bil to zame prvi pes. Pes je živo bitje. Pika. In kot tako ima določene potrebe. Mislim, da ima pes, ki je živel na ulici ali bil kakorkoli travmatiziran s strani človeka, rabi večje mero potrpežljivosti, pozornosti in znanja. In kot začetnik tega znanja pač nimaš (gledanje raznih posnetkov na youtube-u te še ne naredi strokovnjaka) in mislim, da lahko takemu psu narediš več škode kot koristi. Zame je to bolj odgovorno, kot pa to, da ugodiš okolici in družbi tako, da pač posvojiš psa, ker si »ljubitelj psov«.

Ker ni bilo mogoče posvojiti nobenega maltežana. Sem preverila, častna. Zato sem se odločila, da se psa (odgovorno) kupi. In v procesu kupitve psa sem spoznala krasno in srčno vzrejiteljico, ki mi je poudarila, zakaj je pomembno, da veš iz kje pes izhaja. Kaj več o tem si lahko prebereš tukaj. Poleg tega, da je res lepo poskrbela za Luno in njene bratce, jih je tudi navadila na človeški dotik, jim omogočila prvo socializacijo in jih scrkljala. Pa tudi nas, bodoče lastnike, je podučila o tem, na kaj moramo biti pozorni, kako pravilno skrbimo za psičke in kaj lahko pričakujemo v prvih skupnih tednih.

Lahko si ljubitelj psov, ne glede na to, ali imaš psa doma ali ne, oziroma ali imaš posvojenega ali kupljenega. Načini življenja in življenjskih prostov, v katerem živimo, se razlikujejo. Eni živimo v hišah z malo vrta, eni živijo v hišah z ogromno vrta, eni živijo na kmetijah, eni živijo v blokih, centru mesta, na vasi,… In glede na to, kje in kako živiš, moraš prilagoditi tudi izbor psa. Ali naj pripeljem domov psa, težkega 30 kg iz zavetišča in ga imam na majhnem vrtu, kjer se ne bo mogel niti dovolj gibati in bo večino časa ležal na soncu, samo za to, da dokažem, da sem pravi ljubitelj psov? Ne. Sem pač izbor psa prilagodila življenjskim razmeram v katerih živim. Za pomoje pojme je to edino pravilno, ampak hej, vsakemu svoje.

Če kupiš psa z rodovnikom, podpiraš masovno in neodgovorno prodajo psov. To sem slišala velikokrat. Skoraj vsakič, ko povem, da ima Luna rodovnik. In poudarjam še enkrat – ne podpiram masovne prodaje in vzreje psov! Naravnost gnusi se mi, kako imajo nekateri »vzrejitelji« pse zaprte v majhnih boksih, psice parijo večkrat na leto (recimo: maltežanka, ki ni sterilizirana, se bo gonila približno enkrat na leto). Podpiram pa odgovorno vzrejo, kjer psi živijo svobodno na vrtu, skupaj z vzrejiteljem, so zdravi in se psičko pari v času njene gonitve. S tem se tudi ohranjajo prave karakteristike določene pasme in mislim, da je to nujno potrebno – sploh za vse tiste pasme, ki so nagnjeni k določenimi boleznimi. Od take vzrejiteljice sva s fantom kupila Luno in ni nama žal.

Zase bi rekla, da sem ljubitelj psov (in moje mnenje tukaj najbolj šteje, saj konec koncev skrbim za enega). Pred samim nakupom sem se pozanimala o psičku, pokupila praktično polovice trgovine za male živali in pasjih salonov. Luna ima kvalitetno hrano, večkrat na dan ji zamenjam tudi vodo, tako da ima vedno svežo. Ima ogromno svojih igrač in dekic na katerih leži. Ima svoj prostor (vedno odprto kletko) s posteljico, kjer preživi čas, ko je sama. Vsak dan greva/gremo na daljši sprehod, kjer se znori in prevoha vso okolico. Redno jo vozim tudi k frizerki, ki poskrbi, da je njena dlaka lepo negovana. Opraviva tudi vse preglede pri veterinarju, redno dobiva tudi tabelete proti zunanjem in notranjem zajedalcem. Proti steklini se cepi po programu. V njenih dveh letih še ni bila privezana na verigo, ni bila zaprta v svojo kletko več kot uro (ko se pospravlja ali kaj ušpiči). Vsak dan je poljubčkana in scrkljana. Mogoče izgleda, da se zagovarjam, vendar se ne. Mislim pa, da sem pokazala (in dokazala vsem dvomljivcem), da sem enako velik ljubitelj psov (in določene) pasme, kot nekdo, ki ima posvojenega psička.

“My little dog – a heartbeat at my feet.”

Celotni smisel današnje objave je v tem, da je vsak izmed nas lahko ljubitelj psov, ne glede na izvor psa, ki ga ima v lasti. Dokler skrbiš za psa, kot bi skrbel zase in mu namenjaš čas, ki ga zahteva (in še več), potem si zame pravi ljubitelj psov. Ne glede na to, ali je kupljen ali posvojen.

Uživaj v sončni nedelji in se kmalu spet srečava med knjižnimi policami (obljubim, da s kaksno knjižno recenzijo)!

Pisarije

Najljubše knjižne junakinje ob Dnevu žena

Še nekaj dni nas loči do Svetovnega dneva žena, ki ga praznujejo v več kot 100 državah po svetu. Tega dne se namreč praznuje enakopravnost žensk v političnem, socialnem in ekonomskem pogledu, praznujejo pa ga predvsem bivše komunistične in socialistične države.  Pobudnica gibanja za enakopravnost žensk je bila nemška feministka in aktivistka Clara Zetkin, ki se je začela »bojevati« leta 1889.

Tudi na slovenskem so je začelo gibanje za enakopravnost, in sicer leta 1897, ko je izšel častnik Slovenka, prvo žensko slovensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto dni kasneje. Za nas je pomembno leto 1906, ko je prva Slovenka Marija Urbas doktorirala na grški univerzi iz filozofije. Volilno pravico so slovenske ženske (stare nad 21 let) dobile 15. maja 1920, vendar le na občinskih volitvah. 25 let kasneje dobijo ženske splošno volilno pravico in s tem tudi enakopravnost.

Kot zanimivost bi rada omenila tudi barve, ki simbolizirajo Dan žena, in sicer: vijolična, zelena in bela. Vijolična predstavlja pravico in dostojastvo, zelena upanje in bela čistost in nedolžnost.

Današnja objava ne bo govorila o samem prazniku (svečano prisegam, da sem z nizanjem podatkov zaključila!), temveč o posebnih/močnih/nenavadnih/simpatičnih knjižnih junakinjah. Tokrat sem k nastajanju objave povabila nekaj knjižnih blogerk, ki so mi zaupale, katera knjižna junakinja jim je najbolj všeč, oziroma se jim je najbolj vtisnila v spomin, in zakaj.

Hazel Grace Lancaster – Krive so zvezde (The Fault in Our Stars)

Ženska junakinja, ki se mi je najbolj vtisnila v spomin nastopa v knjigi Krive so zvezde (The Fault in Our Stars), in sicer Hazel Grace Lancaster. Zakaj? Ker kljub svoji bolezni (sooča se namreč z rakom na pljučih), ostaja pozitivna, nasmejana in (kar je meni najbolj všeč) sarkastična. Všeč mi je, ker bere, vendar ves čas eno in isto knjigo, kar me nasmeje vedno, ko se spomnim na to.

Vir: Pinterest

Zaradi bolezni ima pri sebi ves čas aparat, ki ji pomaga pri dihanju, kar bi jo lahko oviralo pri hoji, potovanjih,.. vendar je Hazel kot lik, zelo močna osebnost in se za to “prtljago” ne zmeni preveč.

Včasih bi morali biti vsi kot Hazel – gledati na življenje bolj pozitivno in biti hvaležni, kaj vse dobrega nam nudi.

Knjižno junakinjo je opisala: Ines (@bookstaroom), Inesin blog najdeš tukaj

Louisa Clark – Ob tebi (Me Before You)

Hm… kar nekaj časa sem premišljevala, katero junakinjo bi izbrala. Po glavi so mi hodile različne junakinje, ki sem jih srečala tekom branja, ampak na koncu sem vedno prišla na eno in edino Lousio Clark, iz knjige Ob tebi.

Vir: Pinterest

Lou mi je všeč zaradi svoje neizmerne energije, dobre volje, predanosti, zvestobe in humorja. Kot lik ima globino, kar mi je vedno všeč. Seveda ne smem pozabiti na njena pisana oblačila, ki so njeno osebnost naredila še bolj posebno in zabavno. Kot junakinja mi je bila všeč tudi za to, ker se (kljub očitnemu koncu) ni predala in je tekom celotne zgodbe dozorela in na koncu (če karikiram) razprla krila. Mislim, da bi morali včasih vsi tako pisano razmišljati kot Lou in se požvižgati na to, kar si mislijo drugi in obleči čebelje pajkice, pa če zgolj za to, ker nam je to všeč.

Če bi morala Louiso opisati z nekaj besedami: zabavna, posebna, pisana osebnost, predana, ljubezniva, polna življenja, močna (ne postavi se po robu vsak svoji družini, samo zato ker verjame, da dela prav), zvesta in oseba z nalezljivim nasmehom.

Knjižno junakinjo sem opisala jaz (urednica tega bloga, op.a.)

Zlohotnica – Trnuljčica

Če pustim ob strani vse Ronje in pogledam malce globlje, je bila zame, ko sem bila še deklica, najbolj fascinanten lik Zlohotnica. Saj je bila Trnuljčica lepa, ampak mene je zanimala tista črna postava, ki je tako elegantno vkorakala na njen krst s črnim ptičem na rami, rogovi na glavi in s palico, iz katere so švigale strele, ter ji namenila prekletstvo. Spomnim se, da se mi tisto prekletstvo ni zdelo tako hudo, če pa ji je zaželela resnično ljubezen.

Vir: Julia (noranaknjige)

Poleg tega se mi je vedno zdelo, da ima neko posebno zgodbo, da je nerazumljena. Tudi zato me je film o njej zlohotno razveselil, še bolj pa priložnost, da končno slišimo še njeno plat zgodbe. Še danes mi je pri srcu, predvsem zato, ker mislim, da je dokaz, da enodimenzionalni liki ne obstajajo. Nepravljična je, prav človeška in ravno tako ranljiva.

Knjižno junakinjo je opisala: Julia (@noranaknjige), Juliin blog najdeš tukaj

Daenerys Targaryen – Igra prestolov (Game of Thrones)

Najbolj se mi je v spomin vtisnila Daenerys Targaryen iz sage Pesem ledu in ognja. Daenerys je svetlolaska z vijoličnimi očmi, ki je na začetku podrejena bratu nato pa počasi a vztrajno pridobiva na samozavesti in moči. S svojim notranjim ognjem (pa tudi zaradi zmajev) mi je že v prvi knjigi zlezla pod kožo. Prepričala me je, ker se skozi knjige počasi razvija in čeprav ve, da želi sedeti na Železnem prestolu vseeno ne odvrne oči ob pogledu na sužnje in Brezmadežne. Čeprav ji v TV seriji ni bilo namenjeno vladati, vseeno držim pesti, da ji bo George R. R. Martin v knjigah namenil drugačen konec. 

Vir: Neja (pesem_ptic)

Če bi morala Daeneryz opisati z nekaj besedami, bi izbrala: zmajska mati, inteligentna, odločna, mehkega srca, khaleesi, lomila okov, neožgana.

Knjižno junakinjo je opisala: Neja (@pesem_ptic), Nejin blog najdeš tukaj

Prišla sva do konca objave. Mislim, da je druščina izbranih junakinj res pisana in posebna. Zanima pa me, ali imaš tudi ti najljubšo knjižno junakinjo in če da, katero?

Se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!

Pisarije

Najljubše knjige iz 2020

Za nami je prvi teden novega leta in dobrodošel nazaj– upam, da si lepo preživel praznike! Tole objavo sem mislila objaviti že v starem letu, ampak sem zeloooo odlašala s pisanjem. Pa sem si rekla, da jo vseeno moram spisati (tudi, če več ur stremim v računalniški zaslon in čakam, da se mi utrne ideja, kako jo spisati). Tole je objava o najljubših knjigah, ki sem jih prebrala 2020 (saj ne da me že naslov izda). Naj ti zaupam, da je razpored knjig naključen – težko bi eno izmed njih dala na prvo in eno na zadnjo mesto.

Testamenti (Margaret Atwood)

Foto: Mladinska knjiga

Za tole knjigo nisem vedela, da jo nestrpno pričakujem, dokler nisem zapazila, da je pisateljica izdala »drugi del« Dekline zgodbe (mimogrede, prvi del mi ni bil tako všeč, verjetno zato, ker sem pred samim branjem gledala serijo – napaka). V romanu mi je bilo všeč, da zgodbo pripovedujejo tri ženske, med seboj zelo različne, a vsaka izmed njih močno pripomore k zgodbi. Glede na to, da je bila Deklina zgodba objavljena več kot 30 let nazaj in se je vmes zgodila serija (katero so morali nadaljevati brez knjige), je pisateljica s to knjigo lepo zaokrožila prvi del knjige in serijo. Sicer sem že med branjem ugotovila konec, a mi je bila knjiga vseeno zelo všeč. Super se mi je zdelo, da je pisateljica v tej knjigi izpostavila druge stvari – če je bil v Deklini zgodbi ves fokus na Deklah, je tukaj tudi na druge ženske v Gileadu in njihov položaj v družbi. V kolikor te je knjiga pritegnila, si lahko mojo recenzijo prebereš tukaj.

Tam, kjer pojejo raki (Delia Owens)

Foto: knjigarna Felix

Gre za poetični roman, ki je bil izdan že leta 2018, vendar sem ga jaz prebrala šele lansko poletje. To je knjiga, za katero sem vedela že poleti, da jo bom uvrstila med najljubše v letu 2020, saj mi je v glavi odzvanjala še dolgo po tem, ko sem jo prebrala. Knjiga govori o odraščanju, uporništvu, zapuščenosti, predsodkih, želji po bližini sočloveka in mogočnosti narave. Nosi tudi močno sporočilo – da se lahko človek vedno pobere, ne glede na to, v kako slabem stanju je. Roman predstavlja dve vrsti odnosov: odnos človeka do človeka in odnos človeka do narave. Všeč mi je bila glavna junakinja Kya Clark, močvirsko dekle, ki jo vsi zapustijo, a se nauči poskrbeti zase in preživi. Močvirje s svojimi prebivalci postane njen (edini) pravi prijatelj, skrbnik in dom. Kya, skupaj z poetičnimi opisi močvirja in pokrajine, ter nezmotljivim opisom človeške narave, pričara roman, ki ga zlahka ne pozabiš.

Verity (Colleen Hoover)

Foto: Amazon

Še en roman, ki ni bil izdan v lanskem letu in sem ga prebrala (nekoliko) z zamikom. Me je pa roman pritegnil po dobri recenziji, ki jo je napisala Neja iz knjižnega bloga Pesem ptic (najdeš ga tukaj) in priporočilu drugih knjižnih moljev (hvala Ines, Maja in ostale!). Gre za enega boljših trilerjev, ki sem ga prebrala v prejšnjem letu. Všeč mi je bilo, da je pisateljica v knjigo vpela veplastnost in kompleksnost likov. Spretno je v ospredje postavila naslovno junakinjo, ki pa je v sedanjosti skoraj ne srečaš. Gre za triler, poln skrivnosti in napetosti. Pri knjigi mi je bilo izredno všeč domiseln preplet dveh zgodb, liki za katere so konca ne veš, kaj se z njimi dogaja in dogajanje, ki ti ne pusti dihati. Med branjem sem se ves čas spraševala, kaj se bo zgodilo, zato sem knjigo »požrla«. Konec pa…BUM! Zanimiv. Delno nepričakovan, vendar s takim plot twistom, da te knjiga pusti odprtih ust. Konec je (dobesedno) odsekan in zgodbo lepo zaključi. Je odprt, ampak nekako tako paše v zgodbo, da me to niti ni motilo.

The Last story od Mina Lee (Nancy Jooyoun Kim)

Foto: Book Depository

Knjigo sem zasledila na reesesbookclub in jo prebrala na mah. Všeč mi je bilo, da je v romanu zelo realno prikazano težko življenje priseljencev v Ameriki. Z glavnima junakinjama sem sočustvovala in bila hkrati jezna zaradi nastale situacije. V romani je super predstavljen kompleksen odnos med materjo in hčerjo, tudi stil pisanja je nekaj posebnega (na trenutke me je spominjal na Delio Owens). Knjiga vsebuje tudi ščepec misterioznosti, velik del pa je namenjen kompleksnosti junakov in realnosti, ki sta jo prinaša neka situacija. Več o knjigi si lahko prebereš tukaj.

Darilo (Sebastian Fitzek)

Foto: knjigarna Felix

Še en triler, ki me je sezul v prejšnjem letu. Za avtorja pred to knjigo nisem slišala, sem pa vesela, da mi je roke »padla« njegova knjiga, ki me je navdušila. Všeč mi je bila izvirna zgodba (ne vem zate, ampak jaz še nisem brala knjige, v kateri bi bil glavni junak nepismen) in potek zgodbe. Napetost se je stopnjevala in knjige enostavno nisem mogla odložiti. Nepričakovani obrati in plot twisti naredijo ta triler še boljšo poslastico za brati. Recenzijo o Darilu si lahko najdeš na tej povezavi.

V kolikor katere izmed mojih najljubših knjig nisi prebral, ti vsekakor priporočam, da se jo lotiš. Mislim (upam), da boš navdušen. Katera knjiga (ali knjige) pa je tebe navdušila v letu 2020?

Se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!

Pisarije

3. in 4. adventno okence

V kolikor ne spremljaš koledarja, potem te obveščam, da manjka do Božiča samo še dan in pol. Ker je prejšnji teden stekel mimo mene, bova z zamudo odprla tretje in četrto adventno okence in potem mirno počakala na (zame) najlepši dan v letu.

3. adventno okence: KNJIGE, KI SE DOGAJAJO POZIMI

Simbol Božiča je tudi sneg in zasnežena pokrajina. Vsaj sodeč po vseh filmih, fotografijah, voščilnicah,… v realnosti je sneg že prava redkost, zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da se pričara občutek zasneženosti tudi z branjem.

It started with Christmas (Jenny Hale)

Slika: Amazon

Holly McAdams obožuje Božič, ki ga vsako leto preživlja v družinski koči, ki ima rdeča vrata in je okrašena z mnogimi drobnimi lučkami. Toda… to leto bo drugače. V zasneženem Nasvihllu se bo Holly pridružil še nekdo. Joseph Barnes je zaradi snežne nevihte obtičal v koči in Holly je odločena, da bo obema pripravila nepozabni Božič. Holly Joseph vedno bolj privlači, dokler se v mestu ne pojavi očarljiv glasbenik Rhett Burton. Ko Holly sreča svojo nesojeno ljubezen, spozna, da želi več od življenja. Ampak… Rhett in Joseph imata skrivnosti, ki vse skupaj še bolj zapletejo.

Omenjene knjige sicer nisem prebrala, ampak se mi zdi super simpatična za praznični december, zato je tudi pristala na seznamu.

An unwanted guest (Shari Lapena)

Slika: AMAZON

Tale knjiga je naravnost odlična izbira, v kolikor ne želiš brati še ene božične romance, saj gre za zimski triler. Predstavljaj si, da te čaka sproščeni in zabaven vikend v odmaknjenem gostišču, a se tvoje bivanje spremeni v pravo nočno moro, ko zjutraj dan po prihodu eden izmed gostov najde truplo. In kot da to ni dovolj… povrhu tega zaradi snežne nevihte zmanjka elektrike. Začne se boj za preživetje.

Roman mi je bil… noro všeč. Med branjem dobiš ‘Agatha Christie’ vibe in všeč mi je bilo, kako se je pisateljica poglobila v človeški karakter in medsebojne odnose. Knjiga je polna skrivnosti, dokler se le – te ne začnejo odkrivati ena za drugo. Napetost se stopnjuje do te mere, da knjige ne moreš odložiti. In kako realen prikaz človeške psihe! Knjiga krasno ponazori, kako se vsak lahko pod pritiskom spremeni in se zavoljo lastnega življenja obrne proti sočloveku. Nekaj več o knjigi si lahko prebereš tukaj.

4. adventno okence: ČAROBNE KNJIGE

S »čarobnimi knjigami« mislim knjige, ki ti dajo tak čaroben, magičen občutek, tako kot božični čas na koncu leta. Pa ne mislim, da vsi skupaj pademo v Harry Potter svet (čeprav, si zeloooo želim), ampak je v zraku čutiti neko pozitivo in neko posebno energijo.

A Lake House Holiday (Megan Squires)

Slika: Amazon

“Sometimes you need to get away to find the place your heart calls home.”

Jolene Carter živi v Merrylark Laku, mestu kjer so si vsi blizu. Želi odpreti trgovino, zato opravlja veliko prostovoljnih del in sodeluje pri številnih prazničnih dejavnosti. Šele ko se v okviru praznikov odpravi do sosedove hiše, ki jo je najel Luke, kavboj, ki želi pustiti preteklost za sabo. Luke Handley zaradi neuspele poroke ne verjame v čarobnost praznikov. Vendar… dalj časa ko preživi v Merrylarku bolj se mu dozdeva, da čarobnost vendarle obstaja. Vse skupaj se zakomplicira, ko v Lukovo življenje stopi preteklost, ki jo želi pustiti za sabo. Če se česarkoli naučil od Jolene je to, da s pomočjo drugim lahko v veliki meri pomagaš tudi sebi. In ravno to namerava Luke tudi storiti.

Tudi te knjige (na žalost) nisem prebrala in mislim, da bo ostala na moje tbr seznamu do naslednjega decembra.

The White Christmas Inn (Colleen Wright)

Slika: Amazon

Gostične v Novi Angliji je perfektna destinacija za praznike. Vsaj tako se zdi, dokler snežna nevihta ne zasneži cest in prisili goste, da ostanejo v gostišču, zaradi česar bodo morali preživeti praznike drugače kot so sprva načrtovali.  Zgodba sledi šestim junakom in sicer:  pisateljici Molly, čednemu vdocu Marcusu, sveže samski Hannah in njenemu prijatelju Luku, ter lastnikoma gostišča Jeanne in Timu. Z razvijanjem dogajanja najdejo upanje, za katerega mislijo, da so ga že izgubili. Z vero in majhno mero Božične čarovnije bodo morda imeli gostje gostišča boljši Božič kot so sprva pričakovali.

Prišla sva do konca seznama in (malce neurejenega) odpiranja adventnih okenc. Upam, da boš preživel miren in sproščen Božič, v družbi ljudi, ki jih imaš najraje in seveda s kakšno dobro knjigo v roki.

Se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!

Pisarije

2. adventno okence: Knjige z naslovom, ki je povezan s hrano

Čas je za odprtje drugega adventnega okenca. Mimogrede, jaz se še ful veselim Božiča in komaj čakam, da pride (če sem čisto iskrena, odštevam že od avgusta, so don’t judge me). Tema današnjega okenca so knjige, ki imajo v naslovu hrano, oziroma nekaj v povezavi v njo. V tem času se mi zdi, da se veliko več peče in je različnih dobrot, zato sem si rekla, da to vključim tudi v najino odpiranje okenc. Delim pa danes s tabo samo tri knjige, ki jih imam hkrati tudi na svojem bralnem seznamu za december – mogoče ti pridejo prav za kakšna pozna darila *khm, khm* 🙂

Christmas at Little Beach Street Bakery (Jenny Colgan)

Slika: Amazon

Gre za tretjo knjigo v seriji Male obalne pekarne. Polly Waterford obožuje delo v Mali obalni pekarni in najbolj srečna je, ko izdeluje praznične slaščice. Obožuje tudi svojega fanta Huckla in je odločena, da bo ta Božič najboljši do sedaj, a ima življenje ima drugačne načrte…

Ko se Pollyjina najboljša prijateljica Kerensa pojavi s skrivnostjo, ki lahko ogrozi življenje, ki sta ga Polly in Huckle zgradila, se Pollyjina prihodnost zdi negotova. Kljub temu, da jo ponavadi peka kruha in drugih slaščic pomirja, sedaj temu ni tako. Ali bo lahko postavila življenje nazaj na tirnice in imela tako kot vsi Vesel Božič?

Prebrala sem oba dela Male obalne pekarne in priznam, da sta mi bila všeč, gre za tako lahko branje, s prisrčno junakinjo. Poleg tega sem zaradi te knjige dodala na seznam krajev še en kraj, ki bi ga rada nekoč obiskala. Tretjega dela še nisem prebrala, ampak mislim, da ga lahko bereš kot samostojno knjigo.

Cupcakes for Christmas (Kate Hewitt)

Slika: Amazon

Olivia James vodi čajno prodajalno in pekano v Cotswoldu, ter pomaga svojim prijateljem s sanjskimi poročnimi tortami. Medtem ko drugim pomaga najti njihov srečni konec, živi sama in se sprašuje so o svojih odločitvah , medtem ko je preveč svojih stvaritev.

Ko se pojavi Simon Blacklock, postaven neznanec, ki dan za dnem kupuje Olivijine slaščice, Olivia začne sanjati o skupni prihodnosti. Ali se lahko romanca razvije med sladkorjem in moko? In, ali je dovolj pogumna in stopi v ospredje, čeprav je tako dolgo živela v ozadju?

Tako Olivia kot tudi Simon imata skrivnosti, za katere ne želita, da bi jih kdo izvedel. Vendar… čaka ju čaroben Božič, če si bosta dovolila odpreti drug drugemu.

Christmas at Rosie Hopskins’ Sweetshop (Jenny Colgan)

Slika: Amazon

Zadnja na današnjem seznamu je še ena knjiga od Jenny Colgan. Tudi ta knjige predstavlja nadaljevanje knjige Rosie v svetu sladkih pregreh.

Rosie Hopkins se zelo veseli Božiča in mali vasici v Liptonu, ki je pokopana pod debelo snežno odejo. Njena prodajalna sladkarij poka po šivih zaradi vseh sladkornih palic, turškega medu in ostalih sladkih dobrot, ki pričarajo smeh na obraz vsem prebivalcem vasi. Božič namerava preživeti s svojim fantom Stephenom, iz Avstralije pa prihaja tudi njena družina.

Vendar… ko malo skupnost prizadene tragedija, se Rosie zdi, da so vsi njeni načrti splavali po vodi. Ali sploh lahko ostane in se ustali v Liptonu? In, ali je tisto kar je najboljše za prodajalno sladkarij tudi najboljše za Rosie?

Mislim, da tudi pri tej knjigi ni težav, če nisi prebral prvega dela. Jaz se te knjige zelo veselim, saj prvi del prebrala (mislim da) trikrat.

Tako, pa sva prišla do konca še enega seznama. Ali si morda prebral kakšno iz prejšnjega tedna? Jaz sem zaključila z knjigo Wrapped up for Christmas, ki se jo prebrala za mesečni izziv pri knjižnem klubu Klepet o knjigah. Moje mnenje o prebrani knjigi si lahko prebereš na Goodreadsu. Upam, da uživaš v decembru in da prebiraš kakšno dobro knjigo!

Se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!