Pozdravljen ponovno, božični prijatelj!
Morda si se med vikendom spraševal, kje sta zapisa za blogmas (sploh, ker sem tako glasno opevala, da bom vsak dan nekaj objavila) in naj te potolažim… nisem odnehala (in me niti ne mika, brez morebitnih skrbi), sem si pa nabirala moči za novi (tudi delovni) teden. Dejstvo je, da blogmas (oziroma kakršnokoli decembrsko udejstvovanje) zahteva kar nekaj časa in organizacije in bova kar rekla bobu bob… povozil me je čas. In izredna volja do branja knjig, gledanja božičnih filmov, postavljanja jelke, poslušanja božičnih pesmi in druženja s prijatelji/družino. Ampak! Danes je nov teden, začenjava sveža in spočita. Med vikendom sem pridno spisala 2 objavi (ha, nisem popolnoma pozabila ma blogmas), katere boš lahko v nadaljevanju prebral. Za današnji blogmas pa sem pripravila nekaj sladkega – s tabo delim (ni za kaj) 2 recepta za božične piškote, ki jih pripravljamo vsako leto.
Še prej pa… današnjo božično – glasbeno izbranko najdeš tukaj. Pa naj bo danes samo ena, da se ne boš prenajedel božičnih pesmi.
BLOGMAS #11: Reci ne petardam!
V petek pozno popoldne sem šla z Luno in sestro na sprehod. Nič hudega sluteč hodimo po ulicah (ker je ob pol petih že temno, hodimo tam, kjer je osvetljeno – predvsem za to, da vidim, če Luna kaj nese v gobček), se pogovarjamo, ko nekaj metrov pred nami skupina mladih fantov spusti petardo. In nato še eno. Direktno pred nami. Luna takoj v bran in nenormalni lajež (to je neka fora maltežanov – če zaznajo nevarnost bodo lajali na polno). In skupaj z njo še celo območje psov, kjer smo se sprehajale. Začela je hitreje hoditi in če je ne bi imela na povodcu, bi mi verjetno kam zbezljala. Torej… skupina mladih nadobudnežev gre mimo nas, Luna še vedno na polno laja, kljub vsem mojim »vse je ok, Luna. Nič lajat, nič ni hudega.« Nikakor je nisem umirila. Ko gre skupina mimo naju s sestro, zaslišim, da se nekaj fantov med njimi (verjetno jih je bilo kakih 8) smeji in se na splošno super počutijo, medtem ko so psi lajali v zboru. In ta njihov odnos me je pogrel. Pa dajva razčistit najprej eno stvar… sama nisem za metanje petard v tem času, je pa res, da se v vse skupaj nisem vmešavala dokler nisem sama postala skrbnica živali. Ampak… zaradi njihove ignorance (so nas opazili, ker smo bili pred metom oddaljeni nekaj metrov – razen če so vsi slabovidni), sem jim zabrusila, naj tega ne počnejo več, ker prvič: bi lahko ranili sebe (ali naju s sestro) in kot drugič: so prestrašili mojega psa in še vse ostale. In oni mimo, kot da ni nič. K sreči je Luna hitro pozabila na dogodek, saj je doma že po svoje razgrajala, meni pa je dalo misliti. Stric ima psičko, ki se na smrt boji vsakih pokov in se trese kot šiba na vodi, če kaj okoli nje poka. Zaradi tega imajo vsak december kar nekaj težav, saj se ubožica ne pomiri kar tako.
In če že imam blog, ga lahko kdaj pa kdaj uporabim tudi za širjenje vesti o takšnih »problematikah« (in ne, nimam se za Supermana). Vsako leto vidim enih in drugačnih načinov, ki bi ljudi spodbudili k prenehanju uporabe pirotehnike. Sicer se mi zdi, da je vsako leto tega manj (kar je super) ampak, dokler bo nekje še en pes/mačka, ki se bo ob poku tresel kot šiba na vodi, je tega še vedno preveč. Recimo ne petardam – za našo varnost in varnost tistih, za katere smo odgovorni (v tem primeru živali). Pokanje nekaterim izmed njih predstavlja res velik stres in ne vidim pointa v tem, da za nekaj minut pokanja, žival trpi še nekaj ur. Prihajajoče praznike lahko preživimo na toliko bolj prijaznih načinov.
BLOGMAS #12: Stvari, ki naredijo vzdušje še bolj christmassy
Lahko bi napisala božično vzdušje, ampak nisem. Ker lahko.
Včeraj je bil za moje pojme en tak popoln decembrski dan. Zjutraj smo odšli s fantom in mojo družino na Kum… kjer je ogromno snega. Ne samo, da je bil sončen dan (v kotlini pa megla), vse okoli nas je izgledalo kot iz neke zasnežene pravljice. Na vrhu smo si privoščili tudi domač čaj in topel zavitek (po naše štrudelj). Sestra je vzela tudi sanke, tako da sta se potem z mami sanjkali nazaj proti dolini. Zvečer smo postavili tudi božično drevesce, seveda ni šlo brez božičnih pesmi. Vsako leto imamo pravo jelko in tako smo jo šli v soboto dopoldne iskati v trgovino. Ne vem… nekaj je na iskanju popoldnega božičnega drevesca in potem le – tega pritovoriti domov. Pekli smo tudi rogljičke, ki so napolnili kuhinjo in dnevno sobo z omamnim vonjem. In vse skupaj mi je dalo idejo za tole objavo.
Stvari, ki meni naredijo december še bolj božičen, so:
- Branje božičnih romanov (the more, the merrier),
- poslušanje božičnih pesmi na repeat,
- nošenje božičnih puloverjev (tekom let se jih je nabralo kar nekaj, seveda bom pa vesela še kakšnega *khm khm, namig za Božička*),
- postavljanje smrekice,
- tople in mehke nogavice,
- zakurjena kaminska peč,
- topla odeja in Luna, ki leži na njej (in s tem tudi na meni, ker sem zavita v odejo),
- pitje toplih napitkov (moja preferenca sta čaj in vroča čokolada),
- peka in glodanje božičnih piškotov,
- druženje s prijatelji,
- gledanje božičnih lučk,
- nakupovanje in zavijanje daril,
- Harry Potter maraton in
- božični filmi.
Katere stvari pa tebi pričarajo božično vzdušje?
BLOGMAS #13: Recepta za božične piškote in medenjake iz shrambe gospe Božiček
Kmalu bo napočil čas, ko nas bo obiskal drugi dobri mož in seveda moramo njemu in njegovim jelenčkom pripraviti kaj za pod zob, saj bodo tisto noč zelo pridni. In le kako jih boljše pogostiti, kot z domačimi piškoti? Zato delim s tabo danes 2 recepta za pripravo božičnih piškotov. Mimogrede, peka je moja strast in oba recepta sta avtorska.
Prvi recept: Temno – božični piškoti s cimetom in belo obrobo
Božične piškote si boste pričarali z:
- 100 g kokosovega sladkorja
- 200 g jogurtovega masla
- 300 g pirine moke
- 1 paketka vanilijevega sladkorja
- 1 jajce
- Naribano lupinico 1 pomaranče
- ½ čajne žličke pecilnega praška
- 15 g kakava
- 1 čajno žličko cimeta
- *vse sestavine lahko zamenjate z navadnimi
Čaranje piškotov:
- Penasto umešaj maslo (ki naj bo na sobni temperaturi) in sladkor, ter vanilijev sladkor.
- Zmesi dodaj jajce in ponovno zmešaj.
- Nato dodaj naribano lupino pomaranče (ne pozabite dobro oprati pomarančo), kakav in cimet.
- Na koncu dodaj še presejano moko in pecilni prašek.
- Testo za piškote postavi v hladilnik za vsaj 2 uri (jaz imam testo v hladilniku po navadi 2,5 uri)
- Predlagam, da v tem času nekaj poješ, da ti želodec, zaradi vseh prijetnih vonjav, ne bo nagajal med peko piškotov.
- Po 2 urah vzemi testo iz hladilnika in ga stresite na pomokano površino.
- Testo razvaljaj na debelino cca. 0,5 cm.
- Z modelčki (če se le da, naj bodo božični) odtisni piškote in jih postavi na pekač, ki si ga predhodno obložil s peki papirjem. Pazi le, da ne bodo preveč blizu skupaj, saj se med peko še nekoliko razlezejo.
- Pecite na 190 (predhodno segreta pečica) stopinj celzija, 10 – 15 minut, odvisno od moči pečice.
- Ko so pečeni, jih postavi na rešetko, da se nekoliko ohladijo.
- Sledi moj najljubši del – okraševanje! Sama si delo olajšam tako, da kupim belo barvo od dr. Oetker – ja. Seveda lahko narediš tudi svojo sladkorno glazuro. Lahko polovico piškotov potopite v čokolado. Na hrbtno stran lahko namažete malo marelične marmelade in »zlepite« 2 piškotka skupaj. Možnosti je res ogromno, zato izkoristite svojo ustvarjalno žilico. Meni je pač ta z belo obroko ali posutim mletim sladkornjem najboljša.
2. recept: Medenjaki
Sama naravnost o b o ž u j e m medenjake in še vedno se spominjam, kako dišeči so bili medenjaki moje babice na božičnih kosilih, ki sta jih gostila z dedkom.
Ker imam rada tradicijo in običaje, sem se odločila, da ponovno obudim recept moje babice za medenjake.
Potreboval boš:
- 2 jajci
- 400 g pirine (ali navadne) moke
- 150 g mletih orehov
- 170 g sladkorja v prahu
- 1 vanilijev sladkor
- 160 g jogurtovega (ali navadnega) masla
- 2 ČŽ pecilnega praška
- 170 g medu (po izbiri, jaz sem uporabila cvetličnega) – med mora biti tekoč in ohlajen
- 1 ČŽ ruma
- Začimbe: cimet, ingver, muškatni orešček – naredite to po okusu (jaz sem naredila tako mešanico: 3 ČŽ cimeta, 1 ČŽ ingverja in ½ ČŽ muškatnega oreščka)
Priprava medenjakov:
Opomba: segrejte pečico na 200 stopinj celzija + nekaj pojej, da te medenjaki ne bodo preveč dražili
- Penasto zmešaj maslo, sladkor in vanilijev sladkor.
- Dodaj jajca in rum, ter ponovno zmešaj.
- Dodaj med in dobro zmešaj v homogeno zmes.
- Vrzi v lonec še začimbe in ponovno mešaj.
- Na koncu dodaj še presejano moko, mlete orehe in pecilni prašek. Vse dobro zmešaj in postavite na hladno za vsaj 2 uri.
- Opomba: masa za medenjake bo zelo lepljiva, ampak ni ne skrbite, takšna mora biti 🙂
- Po 2 urah vzemi maso iz hladilnika in oblikuj piškote – jaz sem naredila tako, da sem vzela 1 ČŽ mase, jo oblikovala v kroglico in jo postavila na pekač, obložen s peki papirjem. Lahko pa uporabiš tudi različne modelčke z božičnimi motivi.
- Peci na 200 stopinj celzija, največ 15 minut (jaz sem jih 13 minut). Ko so pečeni, jih vzemi iz pekača in postavi na rešetko (na kateri je peki papir), da se nekoliko ohladijo.
- Hraniš jih v zaprti škatli, da ne izgubijo mehkobe, saj ostanejo mehki nekaj dni. A glede na izkušnje v moji družini, te medenjaki ne dočakajo starosti nekaj dni, haha.
Upam, da se boš lotil priprave peke in da ti bosta recepta všeč 🙂
Bodi udobno in imej čarobni december!
Vilin šepet 