Pisarije

Blogmas #18 in #19: Nekaj o meni

Ho, ho, ho, pozdravljen ponovno, dragi božični prijatelj!

Še slab teden in Božič bo tukaj. Saj vem, da se odšteva že ves mesec, ampak sedaj smo pa res že na ciljni ravnini. Danes bo samo ena objava, ki pa velja kar za 2 dni. Razlog? Ker ne želim, da je objava predloga. Pa ker bo objava nekoliko bolj osebna in tudi to nekaj šteje (priznam, malo nimam več idej o čem bi lahko pisala – priprave pa take, haha – zato bom pisala kar o sebi. To je izpadlo zelo samovšečno. Verjemi, da drugače nisem).

Najprej pa si zavrti božično pesem, ki jo najdeš tukaj.

Pa začniva. Aja, namen imam deliti 12 dejstev o sebi (če smo že v dvanajstem mesecu. In ne, ne mislim se povsem javno osramotiti *spoiler alert*).

Moje nebesno znamenje je kozorog.

In lahko rečem, da sem kar tipična predstavnica tega znamenja.

Ne pijem kave.

Res je, ker me po njej preveč boli želodec. Občutljivo bitje. Ampak, vse nadoknadim z ogromnimi skodelicami čaja.

Po srcu sem baletka.

Za to je krivo verjetno tudi dejstvo, da sem balet plesala 13 let (polovico svojega življenja). Nikoli nisem nadaljevala na profesionalni ravni, čeprav sem si to nekoč želela. Kljub temu, da ga ne plešem več, še vedno rada pogledam naše nastope, posnetke baletnih plesalk na YT, sledim nekaterim plesalkam na družbenih omrežjih,… Zaradi vsega skupaj manj pogrešam ples – konec koncev je 13 let kar dolga doba, kajne?

Ne pijem alkohola in ne kadim cigaret.

V življenju nisem spila kozarca alkohola in mislim, da ga tudi ne bom. Lahko se zabavam in se imam krasno tudi brez te pijače. Poleg tega mi tako alkohol, kot tudi cigarete smrdita.

Bojim se kač (in traktorjev).

Kače mi že od nekdaj predstavljajo neko nelagodje. Ne morem jih gledati, se jih dotikati,… Ni mi prijetno že ob misli nanje, kaj šele, da bi jih morala imeti v rokah. Nazadnje, ko sem se »srečala« s kačo, sem se tresla še nekaj časa po tem. Traktorjev sem se bala že kot majhna deklica – in kljub temu, da danes razumsko vem, da mi nič hudega nočejo in da konec koncev niso živa stvar, se vseeno počutim nekoliko hecno, ko gre kak mimo mene.

Obožujem zimo.

Je moj najljubši letni čas in to kljub temu, da sem po naravi zelo zmrznjen tip človeka in me velikokrat (beri: vedno) zebe. Ampak, če sem notri zavita v odejo z knjigo v eni roki in s skodelico čaja v drugi, mi prav nič ne manjka. Zelo rada imam tudi jesen – zaradi vse pisanih barv.

Imam nekaj tatujev.

Ja, sem pa res bad ass, ane? Trenutno imam 3, eden izmed njih je malo večji. Vsak izmed njih mi je noro všeč (tudi po parih letih) in vsi imajo nek pomen. Mi je pa tisti, ki je največji najbolj všeč, hkrati pa mi tudi največ pomeni. Zakaj trenutno? Ker si želim dati še vsaj 2 tatuja. Oba bolj drobna, a vseeno z velimi pomenom zame.

Ko sem bila mlajša nisem brala.

Preden se nisem spoznala s HP serijo, je bilo branje zame prava muka. Danes? Danes sem vsa nesrečna, če vsak dan ne primem v roke knjige za vsaj pol ure.

Sem introvert.

In to kar velik… imam svoj krog prijateljev s katerimi sem redno v stiku in se videvamo, ampak na splošno ne maram gruče ljudi. Prav tako znam biti do ljudi, ki jih ne poznam dobro, zadržana. Najrajši sem doma s knjigo v roki, če pa že grem ven, grem rada tja, ker se počutim dobro. Včasih komaj čakam, da bom imela nekaj časa zase in bom lahko zabubljena poslušala glasbo ali, še rajši, brala knjigo.

Želim obiskati Laplandijo.

Samo nekaj bom rekla: Božičkova dežela. Za to potovanje imam že več let prav razdelan načrt, kaj vse bom počela in videla.

Ne maram letenja.

V bistvu mi je prav grozna misel na letenje z avionom. Mislim, da to izvira iz strahu pred zaprtimi prostori in višino, ampak kadarkoli gremo na potovanje, me zvija od živčnosti in sem ves čas leta vsa trda in živčna. Sprostim se šele, ko pristanemo. Vem, da je najlažje priti v Laplandijo z letalom. Še razmišljam, kako bi tole speljala.

Obožujem kuhanje (in peko).

Kadar imam čas, rada pripravljam jedi za svojo družino. Rada ustvarjam z novimi okusi in preizkušan nove recepte. Še rajši kot kuham, pa pečen sladice (in kruh s kislim testom). Verjetno tudi za to, ker sem sama velik sladkosned in nič ni boljšega kot tople, domače sladice.

Tako, upam, da sva se po letu in pol ustvarjanja tega bloga malce bolje spoznala. Imej čudovit zadnji teden pred prazniki.

Bodi udobno in imej čarobni december.

2 razmišljanji o “Blogmas #18 in #19: Nekaj o meni”

  1. *ploskam od ponosa*, ker si, čeprav introvertna, prišla v moje življenje in nismo bile niti kanček zaprte vase (twin soul al nekaj) ❤️ to za traktorje še nisem vedela, ampak te razumem. Jaz se bojim velikih praznih prostorov 😂
    Na letalo pa ne bomo šle, prisežem. Razen, če bo Harry. Potem grem!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s