Tole bo bolelo je knjiga, ki sem se ji dolgo časa izogibala. Po navadi ne kupim knjig, ki bi imele za sabo nek »pomp« (v smislu, da se veliko govori o knjigi, se jo hvali, govori o njej v presežkih,…), ker se mi je že zgodilo, da sem tako knjigo kupila in me je razočarala. No, moram priznati, da malo me je grizlo kaj je na tej knjigi, ki jo je napisal Adam Kay, da jo skoraj vsi hvalijo… in sem jo kupila. In veš kaj? Knjiga me je navdušila!
Ker se ne želim na blogu preveč ponavljati (berem večinoma kriminalke in psihološke trilerje in vem, da bi se začela prej ko slej s takimi recenzijami ponavljati), sem se odločila, da to sobotno recenzijo namenim knjigi, ki so jo upravičeno (vsaj po mojem mnenju) hvalili.
“From the most insignificant of actions can come the most serious of consequences.”
Na kratko o zgodbi
Adam Kay ravno konča medicinsko fakulteto in začne delati kot pripravnik v eni izmed bolnišnic. Tam se prvič sreča z realnimi problemi, ki jih mora kot mladi zdravnik tudi reševati in vse svoje znanje, ki ga je uspešno pridobil, tudi uporabiti. Knjiga je v bistvu skupek dnevniških zapisov, ki jih je gospod Kay zapisoval v času svojega zdravniškega poklica. Gre za avtobiografsko delo (še en razlog, zakaj knjige nisem hotel kupiti, saj ne maram avtobiografij). Skozi celotno zgodbo lahko vidiš, kakšno je realno delo zdravnika, s kakšnimi pacienti je imel opravka, saj je bil namen knjige ravno to – prikazati zdravniški poklic v pravi luči. Predvsem delo mladih zdravnikov.
Knjigo sem »pogoltnila«
Dnevniški zapisi so kratki, zato se knjiga hitro bere. Sama sem bila navdušena nad humorjem pisatelja, saj je bil ravno po mojem okusu – sarkastičen in ciničen. Seveda so k temu pripomogli tudi primeri, ki jih je obravnaval in moram reči, da pri nekaterih sem se res nasmejala do solz.
Avtor ti že na začetku pokaže, kako bo zgodba potekala, oziroma kak bo zaključek, a mene osebno to ni zmotilo. Vmes se je toliko dogajalo, vsak pacient me je potegnil, da sem že skoraj pozabila kak bo konec, čeprav ga je bilo čutiti med vrsticami.
“Electrolytes are the salts in the blood – mostly sodium, potassium, chloride and calcium. If levels become too high or too low, your body has a way of alerting you, by making your heart stop or putting you in a coma. It’s clever like that.”
Zgodba, ki ti da misliti
Namen knjige je bil (in to je izpostavil tudi avtor), da predstavi poklic mladega zdravnika in njegov položaj v vsem svojem blišču in bedi. Ker so pred leti v Veliki Britaniji (knjiga se dogaja tam) imeli celo propagando o tem, kako so mladi zdravniki predobro plačani in kakšno naj bi bilo njihovo delo, se je avtor odločil, da pokaže realno sliko, ki je daleč od bleščeče. Že od nekdaj spoštujem zdravniško delo, ampak knjiga ti predstavi delo skozi oči zdravnika in delo vidiš v čisto novi luči.
Pri avtorju mi je bilo všeč tudi to, da ni olepševal stvari, pač je povedal tako kot so. Recimo bobu bob in vse to. Zdelo se mi je super, da ni to spet neka dr. House scena, ampak realnost. In nič drugega. To, da je takšno delo težko. Da nisi samo ti, ampak zdravljenje pacienta zajema več ljudi, z različnimi znanji in sposobnosti.
“This morning I delivered little baby Sayton – pronounced Satan, as in King of the Underworld.”
Stil pisanja
Kot sem že omenila, mi je bilo zelo všeč, kako se je Adam Kay lotil zgodbe. Ni bilo preskakovanja, ampak si je vse lepo sledilo. S svojimi zapisi ne izda ničesar o pacientu (razen bolezni, posega, operacije). Zgodba lepo teče in na trenutke se smeješ, da te gleda cel avtobus (jap, tudi to se mi je zgodilo), na trenutke pa tako sočustvuješ z avtorjem, da bi tudi sam najraje zajokal. Super so se mi zdeli tudi opisi raznih zdravniških pripomočkov, posegov in operacij, ki so bili namenjeni laikom.
Za konec…
Moram priznati, da sem knjigi naredila skoraj krivico, saj je zaradi vsega hvaljenja in govorjenja skoraj ne bi prebrala. Vesela sem, da sem jo, saj je to tiste vrste knjiga, ki ti da misliti, hkrati pa te tudi nasmeje. Popolna kombinacija, če vprašaš mene. 🙂 V kolikor knjige nisi prebral, ti jo priporočam! Četudi misliš, da ti mogoče ne bo všeč (tako kot meni), poskusi – grem stavit, da te bo presenetila.
“a great doctor must have a huge heart and a distended aorta through which pumps a vast lake of compassion and human kindness.”
Imej se lepo in se kmalu spet srečava med knjižnimi policami!
Vilin šepet 